Bin Salmanova Arabija
V današnji ediciji Južne hemisfere se oziramo proti Saudovi Arabiji. Kraljestvo, ki je v številnih pomenih besede zraslo iz nafte in je v dogovoru prodaje le-te Združenim državam Amerike, že skoraj sto let deležno zaščite svetovnega hegemona, v zadnjem obdobju prehaja v ekonomske, kulturne in zunanjepolitične spremembe. Ena izmed najbolj konzervativnih islamskih držav namerava v projektu Vizija 2030, pod pobudo princa Mohameda bin Salmana spodbuditi privatizacijo gospodarstva, s čimer naj bi se otresla popolne odvisnosti od prodaje nafte. Poleg tega v veljavo postopno stopajo tudi novi ukrepi, ki v manjši ali večji meri pretresajo dosedanje versko-kulturne standarde v kraljestvu hiše Saud.
V naslednjih minutah bomo tako prešli osrednje notranje reforme princa Mohameda bin Salmana Al Sauda in ostale spremembe, do katerih je v zadnjih treh letih privedel njegov nastop na saudski oblasti. Vsekakor pa se ne bomo izognili tudi zunanji politiki kraljestva, ki v zadnjem obdobju prehaja v vse vidnejšo in predvsem agresivnejšo obliko. V oddaji se nam pridružujejo: libanonski akademik Rami Khori, ki poučuje na American University of Beirut; Simon Mabon iz Univerze v Lanchestru; ter Primož Šterbenc, poznavalec Bližnjega vzhoda iz Univerze na Primorskem.
Prva podrobnejša napoved reform v sklopu saudske Vizije 2030 je bila naznanjena s strani princa Mohameda bin Salmana v aprilu 2016. Namen reform pod katerimi je ob boku z ameriškimi privatnimi svetovalnimi podjetji, podpisan prav on, pa je v prvi vrsti zmanjšanje saudske odvisnosti od prodaje nafte. Pripomnimo, da ta tvori okrog 40 odstotkov saudskega bruto domačega proizvoda - brez vštetega ostalega deleža gospodarstva, ki je odvisen od distribucije nafte.
Zmanjšanje državne odvisnosti od prodaje nafte, namerava princ Mohamed bin Salman zagotoviti s spodbujanjem privatnega podjetništva in tujih investicij v raznovrstne projekte, ki naj bi se v obliki treh petletk realizirali do leta 2030. To zadeva gradnje enormnih objektov, kot so turistični resorti, ali 425 milijard evrov vredna gradnja futurističnega mesta. Reforme posegajo tudi v regulacijo dodeljevanja delovnih mest, pri čemer bodo omejene vrste delovnih mest, ki jih trenutno v Saudovi Arabiji opravljajo mnogoštevilni tujci. V državi se je ponovno vpeljal davek na dodano vrednost, sledi pa še znižanje socialnih dajatev državljanom in obseg zaposlovanja v javnem sektorju. Številne gospodarske reforme pa posredno ali neposredno nakazujejo tudi spremembe na področju kulture in religije, ki je močno vpletena v saudsko družbo in politiko.
V zadnjem obdobju lahko pogosto zasledimo popularno novico o ponovnem omogočanju vožnje avtomobilov ženskam, ki stopi v veljavo 24. junija letos. Med drugim je Saudova Arabija že odobrila ponovno odprtje kinematografov. Ameriška kinomatografska veriga AMG, je pred slabima dvema mesecema odprla prvega od predvidenih 40-ih kinov v državi v obdobju prvih petih let. Ženskam je po novem dovoljena udeležba na športnih prireditvah, v primeru pritrditve staršev pa se lahko dekleta v šoli udeležujejo tudi skupnih ur telovadbe z dečki.
Pred nadaljnjo poglobitvijo v ekonomske in kulturne reforme, se sprva ustavljamo ob imenu, ki se je pod slednje tudi podpisal. Mohamed bin Salman Al Saud, je 32 letni princ, ki je ob prevzemu oblasti s strani svojega očeta Salmana bin Abdulaziza leta 2015, hitro postal najvidnejše ime kraljestva. Prve izrazitejše spremembe notranje strukture moči države s strani Mohameda bin Salmana je naznanila protikorupcijska akcija v koncu prejšnjega leta. Dvomljiva protikorupcijska čistka je v kraljevo blagajno povrnila več kot 85 milijard evrov, aretiranih pa je bilo 56-ih vplivnih družinskih članov - večinoma princev, ki niso želeli predati zahtevane vsote denarja. Število vseh oseb, ki so jih oblasti v okviru protikorupcijske akcije pridržale v luksuznem hotelu v Riadu, je na koncu naneslo na okrog 325.
Spremembe izvedene s strani Mohameda bin Salmana komentira Rami Khori, ki potrjuje nujnost in smiselnost reform, medtem ko kritizira predvsem način izvedbe. Pri tem moramo izpostaviti, da imamo dokaj omejen vpogled v odziv saudske javnosti na predlagane spremembe, predvsem pa na Salmanovo krotenje opozicije.
Princ Salman, ki že zadnja tri leta postopno krči državno oblast v lastne roke, s tem, kot že nakaže Khori, ne prinaša radikalnih sprememb v formi saudske politike. S potezami, v katerih od krmila postopno odmika ostale člane družine, se zgolj pridružuje modelu oblasti, ki smo ga lahko zasledili že v Iraku, Siriji, ter tudi Libiji in Egiptu. Vprašljiva sta predvsem dva posega.
Prvi in najizrazitejši poseg zadeva tradicijo, ki spremlja saudsko državo že od samega začetka. Že od prve faze saudske države v 18. stoletju, vodstvo kraljestva predstavlja tvorba članov družine Al Saud in vahabistične duhovščine, ki sicer upravlja verske zadeve, vendar so te v številnih točkah prepletene s političnimi. Simon Mabon med drugim izpostavi, da je oblast vse do zdaj ob sprejetju političnih odločitev potrebovala potrditev verskih predstavnikov.
Nesoglasja oblasti z duhovščino in drugimi konzervativnimi členi oblasti v Saudovi Arabiji spominjajo na modernizacijo, ki jo je v kraljestvu v poznih 60-ih letih prejšnjega stoletja izvedel kralj Fejsal. Ta je pred saudsko ljudstvo med drugim prvič vpeljal televizor in izobraževanje žensk na šolah in fakultetah. Vsekakor pa je šlo v primeru modernizacije kralja Fejsala bolj za iskanje srednje poti in prepričevanja verskih predstavnikov, kot za brezkompromisno vpeljavo reform. Kot smo že povedali, o nasprotovanju duhovščine proti kulturnim reformam princa Salmana težko govorimo zaradi pomanjkljivega vpogleda v notranje dogajanje v Saudovi Arabiji - kar na primer nakazuje striktna državna kontrola medijev. Znano pa je, da je nekaj duhovnikov dobilo prepoved opravljanja svoje funkcije. Med drugimi je bil julija lani aretiran predhodni podpornik reform princa Salmana, liberalni duhovnik Salman al-Avda.
Pri tem dodajmo, da je princ Salman v sklopu reform omejil pooblastila verske policije v Saudovi Arabiji, ki zdaj med drugim več ne poseduje pravice do aretacij. Namestil pa je tudi novega ministra za Islamske zadeve - Abdullafita al Sheika, ki velja za vidnega podpornika primčevih reform.
Poleg nesoglasij s predstavniki verske skupnosti, o katerih bomo lahko najverjetneje natančneje govorili šele po določenem času, obstaja še ena korenita sprememba, ki močno posega v dosedanjo tradicijo delovanja saudske oblasti. Saudski državljani so že več desetletij deležni relativno visokih socialnih podpor in dobrih delovnih razmer. Šele z reformo princa Salmana, prebivalstvo Saudske Arabije z letošnjim letom plačuje pet odstotni davek na dodano vrednost. K uvedbi davka na dodano vrednost se je kraljestvo leta 2016 zavezalo skupaj z Bahrajnom, Kuvajtom, Omanom in Katarjem, kjer bo davek najverjetneje dokončno uveden šele z začetkom naslednjega leta. Več pove Primož Šterbenc, ki izpostavlja, da naštete ugodnosti predstavljajo družbeno pogodbo, ki zagotavlja politično pasivnost prebivalstva:
Za razliko od ugodnosti, ki so jih deležni državljani, teh zagotovo niso deležni tuji delavci. Po podatkih iz leta 2017, je število delavcev, ki prihajajo predvsem iz Pakistana, Indije in afriških držav, znašalo več kot enajst milijonov, v manj kot enem letu pa upadlo za približno pol milijona. Nevzdržni, pogosto nečloveški delovni pogoji tujih delavcev v Saudovi Arabiji, so največ medijske pozornosti prejeli v začetku tisočletja, kar je privedlo do delnih izboljšav razmer. V zadnjem letu je število deportacij tujih delavcev ostro naraslo, medtem ko prihajajoče spremembe princa Salmana, napovedujejo razširjen seznam del, ki jih ne bodo smeli opravljati tuji državljani. Šterbenc:
Zelo pomemben del reform, vsaj iz vidika investicij, predstavlja tudi širitev turistične dejavnosti. Saudova Arabija trenutno z izjemo verskega turizma, nima razvitih turističnih storitev. V sklopu projekta Vizija 2030 je princ Salman napovedal gradnjo turističnih resortov na Rdečem morju. Največji tovrstni projekt bo zajemal 50 otokov in skupaj obsegal 340 tisoč kvadratnih kilometrov. Med drugim bo resort dovoljeval bikini kopalke v območju bazenov in plaž.
Zagotovo daleč najdražji posamezni projekt pa predstavlja gradnja 425 milijonov evrov vrednega futurističnega mesta Neom, o katerem nam iz vidika investicij iz tujine, več pove Simonom Mabonom.
Predstavljen program saudske Vizije 2030, je prežet z besedno zvezo “tuji investitorji”. Več o tem kdo so morebitni investitorji iz tujine razloži Mabon:
Vsekakor moramo ob vseh prizadevanjih princa Salmana za pridobitev tujih investitorjev v trenutne načrte Vizije 2030, opomniti na nepredstavljivo višino sredstev s katerimi operira Saudova Arabija. Kot opozori Khori, lahko Saudijci predvidene projekte, ob boku z napovedano prodajo petih odstotkov delnic državne naftne družbe Aramco, realizirajo tudi brez tujih investicij. Namen je predvsem zagotovitev stabilnih finančnih razmer v prihodnosti. Dodaja Khori:
Nadaljujemo s spremembami v sektorju zabavne industrije. Pred dvema letoma je bila ustanovljena institucija GEA, ki ureja vsebine zabavne industrije v Saudovi Arabiji, v njo so ob ustanovitvi investirali 1,7 milijarde evrov. Govorili smo že o prvih kinematografih v državi in možnosti ženske udeležbe športnih prireditev. Poleg tega reforme vključujejo tudi velike investicije v spodbujanje športa in gradnje velikih športnih in koncertnih prizorišč. Izpostaviti moramo tudi prvi glasbeni koncert, ki se je po dolgoletni prepovedi lani spet zgodil v Saudovi Arabiji. Ob tej enkratni priložnosti sta nastopila saudski pevec Rabeh Sager in ameriški country glasbenik Toby Keith. Prisluhnimo krajšemu odseku komada Toby-ja Keith-a z naslovom I love this bar.
Občutne spremembe, ki jih lahko zasledimo v politiki Saudove Arabije pa ne zadevajo zgolj notranjih zadev. Vse od prevzema oblasti kralja Salmana bin Abdulaziza in njegovega sina princa Salmana smo s strani Saudove Arabije priča bistveno bolj vidni in agresivni zunanji politiki. V zadnjih treh letih smo med drugim pričali začetku - še vedno aktualnih - saudskih napadov v Jemnu, splošni blokadi Katarja, v začetku zadnje zime pa celo pridržanju libanonskega premiera Saada Haririja. Poleg tega so Združene države Amerike v lanskem letu s Saudovo Arabijo sklenile dogovor o nakupu ameriškega orožja, ki s končno številko skoraj 340 milijard evrov, predstavlja enega največjih orožarskih poslov v zgodovini. Ob tej priložnosti se lahko spomnimo komentarja ameriškega predsednika Donalda Trumpa:
Medtem ko nas je Trump spomnil na primerjavo miljonskih vsot z oreščki hiše Saud, smo s Primožem Šterbencem kratko obnovili zgodovino ameriško-saudskega sodelovanja, ki poleg rastoče prodaje ameriškega orožja podlega tudi s strani Saudom neželenim spremembam na področju prodaje nafte.
Zadnjega obdobja saudske zunanje politike Šterbenc ne vidi kot novost iz vidika agresivnosti. Kot mnenje strnejo vsi trije sogovorci, lahko večino naglih sprememb v saudski zunanji politiki tolmačimo preko rivalstva z Iranom. Prav tako tudi v primeru spora s Katarjem, kjer je eden osrednjih razlogov za saudsko blokado, poleg katarske podpore muslimanskih bratovščin, izhajal prav iz katarske popustljive drže do Irana. Ob tem Šterbenc razloži ozadje saudske zunanjepolitične drže, ki jo lahko vidimo kot posledico ameriške invazije na Irak leta 2003.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj