Dolžniška kriza v Karibih
Karibska država Portoriko se je lani poleti znašla na robu bankrota. Vse od tedaj država komaj plačuje svoje obveznosti in zagotavlja osnovne storitve svojimi državljanom. Vse bolj pa je jasno, da Portoriko kmalu tudi tega ne bo več zmogel. Na začetku meseca državna razvojna banka, ki opravlja naloge, ki bi jih običajno imela centralna banka, ni mogla poravnati okoli 400 milijonov svojih obveznic. Država že dalj časa tudi ne zmore več zagotavljati osnovnih socialnih storitev. V bolnišnicah primanjkuje skoraj vsega: osebja, postelj in zdravil. V zadnjih nekaj letih se je zaprlo več kot 150 šol. Možnosti, da bo Portoriko lahko izplačal naslednji večji obrok dolga, ki zapade junija, so praktično nične, zaradi česar bi država lahko bankrotirala. Kaj bi to pomenilo, opiše Bradley Stesel z inštituta Council on Foreign Relations:
Težave Portorika in njihovo reševanje je neločljivo povezano z njegovim položajem v Združenih državah Amerike. Portoriko je bil vse do leta 1899 španska kolonija, nato pa je v ameriško–španski vojni postal teritorij velike severne sosede. To je bilo prvič, da so ZDA nastopile na geopolitičnem prizorišču kot imperialna sila. Pravni položaj otoka je vse od takrat slabo definiran in se je v prvih desetletjih pogosto urejal z odločitvami ameriškega ustavnega sodišča. Ta pravni problem je poznan kot vprašanje Ali ustava sledi zastavi? Salomonska odločitev je Portoričanom priznala zgolj osnovne človekove pravice, ki jih zagotavlja ameriška ustava, ne pa tudi pravice do sodelovanja v ameriškem političnem sistemu. Kongres je poleg tega dobil pravico do določanja in pobiranja davkov, ki jih ne more naložiti drugim zveznim državam.
Leta 1917 so Portoričani dobili ameriško državljanstvo, čemur so otočani večinoma nasprotovali, saj so bili zaradi tega lahko vpoklicani v ameriško vojsko. Čeprav Portoričani od petdesetih let naprej volijo svojega guvernerja in parlament, nimajo volilne pravice na ameriških predsedniških in kongresnih volitvah. Položaj Potorika v Združenih državah danes razlaga Arthur MacEwan, profesor ekonomije na Univerzi Massachusetts v Bostonu:
V kasnejših desetletjih se je državljanstvo izkazalo za veliko prednost, saj se prebivalci otoka lahko preselijo v Ameriko in s tem dobijo polne pravice. Tako ima diaspora danes večjo politično težo kot Portoričani na otoku, še posebej na Floridi, ki je ključna v predsedniški bitki. Možnost selitve pa ima tudi slabe strani. V času težkih ekonomskih pogojev se namreč številni prebivalci, še posebej mladi in izobraženi, odločajo za emigracijo, kar še znižuje gospodarsko moč otoka.
Gospodarski položaj Portorika v povezavi z Združenimi državami nosi posledice kolonialne preteklosti. Vse blago mora biti na otok prepeljano na ameriških ladjah, zaradi česar je uvoz dražji kot na drugih karibskih otokih. Portoričani plačujejo nekatere zvezne davke in so deležni nekaterih socialnih transferjev, vendar ne enako kot prebivalci drugih zveznih držav. Razlaga MacEwan:
Dolg, s katerim se Portoriko spopada danes, se je začel nabirati že v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, še posebno pa se je napihnil po letu 2006, ko je zaradi gospodarskih težav vlada vse težje uravnavala svoj proračun. Danes ima Portoriko približno 72 milijard dolarjev dolga, ki ga po besedah guvernerja Alejandra Garcíe Padille ne more izplačati. Razloge, ki so Portoriko pripeljali v to situacijo, pojasnjuje Bradley Stesel:
Veliko vlogo v finančni situaciji Portorika imajo različne davčne ugodnosti za ameriške investitorje na otoku. Dohodek od obveznic države in njenih organov je deležen trojne davčne olajšave, torej na vseh ravneh ameriške upravne razdelitve: zvezni, državni in lokalni. Obveznice so imele relativno visoke donose, hkrati pa vse do leta 2014 niso bile ocenjene kot tvegane. Zaradi posebnega pravnega statusa je Portoriko izdajal celo vrsto obveznic, ki imajo različne pravne statuse. Nekatere so zaščitene z ustavno klavzulo, druge so zavarovane z davčnimi prihodki in imajo zaradi tega pravno prednost pred drugimi obveznostmi vlade. Več kot tretjino dolga predstavljajo obveznice, ki so jih izdala državna podjetja in so zavarovane z prihodki teh podjetij. To so na primer vodovodna in elektro podjetja, ki jih država ne more pustiti propasti. Kompleksno strukturo dolga razlaga Andrew Austin* z Raziskovalnega inštituta ameriškega kongresa:
Velik del razlogov za tako kompleksno strukturo dolga leži v tem, da Portoriku ustava prepoveduje zadolževanje, višje od 15 odstotkov BDP. Hkrati pa je luknjasta zakonodaja omogočala zadolževanje prek institucij in družb, ki so na tak ali drugačen način podrejene vladi. Njihove obveznice so finančni trgi in ameriška davčna zakonodaja obravnavali podobno ali še bolj ugodno kot dolg ameriških zveznih držav ali mest. Vendar Portoriko v nasprotju z ameriškimi zveznimi državami ne more sprožiti stečajnega postopka. Takšne obravnave, ki je znana kot deveto poglavje stečajnega zakona, je bil deležen Detroit, ko ni zmogel več odplačevati svojega dolga. Pojasnjuje Bradley Stesel:
Portoriko je bil upravičen do zaščite, ki jo nudi ameriški stečajni zakon, vse do leta 1985. Takrat je bil v rutinski zakon o Portoriku dodan člen, ki je to pravico ukinil. Vprašanje, ali je Portoriko upravičen do obravnave po stečajnem zakonu, se je sedaj znašlo tudi pred ameriškim ustavnim sodiščem, ki pa končne odločitve še ni podalo. Da bi bila najboljša rešitev za Portoriko ravno to, da se konča diskriminatorna obravnava, meni tudi MacEwan:
Zaradi te zakonodaje je Portoriko izpostavljen pritisku tako imenovanih plenilskih skladov tveganega kapitala, ki so kupili obveznice nedavno, ko je njihova cena že padla. Ti skladi se specializirajo za izterjavo doga z dolgotrajnimi sodnimi postopki. Najbolj znana žrtev teh skladov v zadnjem času je Argentina, ki se je znašla na robu bankrota kljub temu, da je bil sposobna izpolnjevati svoje tekoče obveznosti. To bi bila najslabša rešitev za Portoriko, do katere pa bo prišlo, če ameriški kongres ne uspe pravočasno sprejeti zakonodaje o portoriškem dolgu, ki je trenutno v obravnavi. Ni naključje, da finančni skladi z Wall Streeta z večmilijonsko kampanjo lobirajo proti sprejetju zakona. Opozicija zakonu je še posebno močna v republikanski stranki, ki nadzoruje oba doma ameriškega parlamenta. Pojasnjuje Arthur MacEwan:
Zakon je trenutno v obravnavi spodnjega doma ameriškega kongresa. Bistvene točke dogovora, ki je bil dosežen prejšnji teden, povzema Andrew Austin*, ki je za kongresnike napisal poročilo o finančnem stanju Portorika:
Zakon čaka še trnova pot skozi odbore. Tudi če bo sprejet, ni jasno, ali bo stopil v veljavo, še preden se bo Portoriko znašel v bankrotu. Trenutno situacijo opisuje Austin*:
Tudi če bo zakon sprejet in uspešno uveljavljen, to še ne pomeni dolgoročne rešitve dolžniške krize. Po Steselovih besedah bo trajalo še vsaj deset let, preden se finančni položaj Portorika normalizira. Poleg tega sedaj predlagani ukrepi ne preprečujejo, da se zgodba ne bi ponovila, saj ne rešujejo strukturnih vzrokov, ki so Portoriko pripeljali v trenutno situacijo. Zato se postavlja vprašanje, kakšna je dolgoročna rešitev. Odgovarja MacEwan:
Situacijo v Portoriku se v javnosti pogosto primerja z grško dolžniško krizo. Na vprašanje, ali je to upravičena primerjava, odgovarja Stesel:
Vendarle lahko najdemo nekatere vzporednice z grško situacijo. Te so predvsem v tem, kako sta se bili državi prisiljeni spopasti z dolgom. Pojasnjuje Arthur MacEwan:
V času ekstremov so torej države, ki jih s popreproščeno razlago uvrščamo bodisi na globalni jug bodisi na globalni sever, lahko videti zelo podobno. O aktualnem zaostrovanju varčevalnih ukrepov na globalnem severu pa lahko prisluhnete v današnjem Offu in Offsajdu.
*Izjave g. Austina so njegove in ne izražajo uradnega položaja Congressional Research Service. The thoughts and opinions expressed here by Mr. Austin are his alone and do not necessarily reflect the views of Congressional Research Service.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj