EROS – SULTANATOS
Brunejska himna: Alah reši Sultana
Zvezi držav Jugovzhodne Azije, geopolitični organizaciji, bolj znani pod angleško kratico ASEAN, letos predseduje njena najmanjša država članica, Brunej. Edina absolutna monarhija in edini ustavni sultanat v tem delu sveta, s polnim imenom Negara Brunei Darussalam, se nahaja na otoku Borneo, poleg Cipra edinem otoku, katerega ozemlje je razdeljeno med tri državne tvorbe; Brunej, Malezijo in Indonezijo. Polmilijonska država je v celoti omejena z ozemljem Malezije, ki monarhijo tudi ločuje na dve enklavi. Dobrih deset kilometrov dolg malezijski pas ob brunejskem zalivu je ločnica med manjšo enklavo Temburong in tremi upravnimi okrožji večje zahodne enklave. Prestolnica Bandar Seri Begawan se tako kot večina industrije in gospodarskih obratov nahaja v večji enklavi, medtem ko je Temburong večinsko gozdnat.
Začetki sultanata Brunej segajo v 14. stoletje, v čas muslimanskih trgovcev. Ti so ozemlje Bornea islamizirali in ustanovili sultanat, ki je v svoji zlati dobi obsegal celoten otok. Po prihodu evropskih kolonialistov v 16. stoletju se je sultanat močno skrčil, leta 1888 pa je takratni sultan podpisal dogovor o ustanovitvi protektorata pod okriljem Združenega kraljestva. V dvajsetih letih prejšnjega stoletja so britanski upravljalci v Bruneju odkrili nahajališča nafte in zemeljskega plina, ki sta še danes temelja brunejskega gospodarstva. Po slabem stoletju britanske uprave in kratkem obdobju japonske okupacije v času druge svetovne vojne se je Brunej leta 1984 dokončno osamosvojil, a še zmeraj ostaja del britanskega Commonwealtha.
Osamosvojitev je spodbudila ponovno vzpostavitev islamskega sultanata v sodobni obliki, ki ga trenutno vodi sultan Hassanal Bolkiah Muiz'zaddin Wad'daulah, ki svojo monarhično funkcijo združuje s funkcijami predsednika vlade, ministra za obrambo, ministra za zunanje zadeve in ministra za finance. Poleg naštetega opravlja tudi funkcije vrhovnega poveljnika brunejske vojske, admirala mornarice in nadzornika kraljeve policije. Sultan Bolkiah je bil kronan po smrti svojega očeta pri dobrih enaindvajsetih letih, mednarodno pa je znan po svojem razsipnem življenju. Njegovo premoženje je ocenjeno na slabih 25 milijard evrov, lasti si večino podjetij v državi, med drugimi tudi brunejsko podružnico energetske multinacionalke Shell in Islamsko banko Brunej Darussalam, preko katere ima v lasti tudi prestižne hotele v Evropi in Severni Ameriki. Moez Hayat, raziskovalec držav Jugovzhodne Azije z Univerze Georgetown v Washingtonu oriše vlogo Sultana v Bruneju.
Muslimanski veri pripada slabih osemdeset odstotkov brunejskih državljanov, razmeroma veliki sta tudi budistična in krščanska verska skupnost. Čeprav je svoboda veroizpovedi ustavno zagotovljena, pa so verniki, ki ne pripadajo islamu, svoje verske obrede primorani opravljati zasebno. Sultan svojo oblast utemeljuje predvsem s pomočjo islama, uradne monarhične religije, ki je na Borneo priplula s trgovci z Bližnjega vzhoda. Leta 1959 je bil islam v prvo državno ustavo zapisan kot orodje v rokah Sultana za vzdrževanje tradicionalnih vrednot in malajske kulture. Zaradi združljivosti svoje vladavine tudi z vlogo verskega voditelja je bil Sultan Hassanal Bolkiah v medijih večkrat oklican za varuha islamskih vrednot.
Prakticiranje islama v Bruneju je zaznamovano predvsem z vključevanjem šafijskega madhaba v vsakdanje življenje. Šafijski madhab je ena od štirih denominacij sunitske verske šole fikha, ki je tudi glavni vir pravnih aktov v monarhiji. Učenja po modelu šafijske šole pa je od začetka izobraževanja deležna tudi večina Brunejcev.
Zakonodajne oblasti v monarhiji ni, so pa vsaj na papirju prisotne politične stranke. Brunejci so v vsej svoji zgodovini volili zgolj enkrat, leta 1962, a so bile volitve sočasno z razpustitvijo parlamenta kmalu zatem prepovedane. Parlament je bil razpuščen na podlagi izrednega stanja, saj naj bi levičarska Brunejska ljudska stranka predstavljala grožnjo ustavni ureditvi. Danes imajo politične stranke zgolj vlogo podpornikov sultanove izvršne veje oblasti.
Ob osamosvojitvi leta 1984 je Sultan razglasil nacionalno filozofijo, imenovano Melayu Islam Beraja. Ta naj bi uradno povzemala brunejski način življenja. Nacionalna filozofija je skupek tradicionalnih vrednot malajske kulture in naukov islamskega prava. Implementacija filozofije na vsakdanje življenje pa naj bi pomagala ohraniti čistost islama in malajske kulture, poleg tega pa naj bi prispevala k zavarovanju absolutne monarhije, ki si ravno z nacionalno filozofijo utemeljuje obstoj, razloži Bill Hayton, sodelavec londonskega Chatham Housa oziroma kraljevega inštituta za mednarodne odnose.
Poslušate oddajo Južna hemisfera na valovih Radia Študent. V prvem delu oddaje smo se posvetili politični ureditvi in zgodovini Bruneja. Sedaj pa bomo osvetlili pravni sistem in meddržavne odnose Bruneja, ki kot član združenja Commonwealth še vedno vzdržuje tesne odnose z nekdanjo upravno matico Veliko Britanijo.
Brunej tudi po osamosvojitvi ohranja britanski splošni pravni red, ki ga je prevzel v času britanskega protektorata. Splošno pravo deluje kot regulator tržnih dejavnosti in ureja civilne sodne postopke. Poleg britanskega prava paralelno deluje tudi šeriatsko pravo, ki je bilo javnosti prvič predstavljeno pred sedmimi leti.
Ravno uvedba šeriatskega prava je morda najbolj zaslužna za širšo prepoznavnost Bruneja. Leta 2019 je Sultan pozval k strožjemu izvajanju pravil, zapisanih v šeriatskem pravu, ki je za homoseksualce in prešuštnike predvidevalo smrtno kazen, a je bila ta opuščena po burnem odzivu mednarodne skupnosti. Za moške, ki prisostvujejo spolnim odnosom z osebami istega spola, je sedaj predvideno kamenjanje, za ženske pa ''zgolj'' 40 udarcev z bičem. Kljub odmevnosti uzakonitve šeriatskega prava pa naj bi se to nanašalo samo na brunejske muslimane, razloži Moez Hayat.
Pri najstrožjih kaznih naj bi šlo zgolj za varnostne ukrepe, ki bi pripomogli k širšemu spoštovanju islama. Čeprav sta kamenjanje in bičanje uzakonjena, pa naj bi bila izvedba le-teh zgolj grožnja tistim, ki se ne ravnajo po verskem pravu.
Čeprav je Brunej zgodovinsko vezan na malajsko kulturo, ki jo kot del brunejske identitete povzema tudi nacionalna filozofija, so odnosi Bruneja z edino ozemeljsko sosedo Malezijo precej burni. Jabolko spora je ozemeljska meja pri obmejnem mestu Limbang. Državi sta leta 2003 po dolgoletnem molku dosegli sporazum o prenehanju izčrpavanja nafte in zemeljskega plina na območju Limbanga. Kljub ozemeljskemu sporu pa sta Malezija in Brunej uspešno rešila spor glede delitve in vzajemnega sodelovanja na morski meji. Raje kot k sosednji Maleziji pa se brunejski sultan obrača k Singapurju, razloži Bill Hayton. Od Brunejevega predsedovanja organizaciji Asean je bilo ob nastopu mandata pričakovati predvsem, da bo usmerjeno v gospodarsko sanacijo koronakrize. Že na samem začetku predsedovanja je Brunej izključil možnost sklenitve kodeksa o morskih mejah, ki so ena večjih problematik v Južnokitajskem morju. Od vojaškega udara v Mjanmaru pa so vse oči uprte v regionalno krizo v najzahodnejši članici Aseana.
Vrh brunejskega sultanata je bil že pred vojaškim udarom kritičen do dogajanja v Burmi, predvsem zaradi vladnega ravnanja z muslimansko manjšino Rohingov. Po vojaškem udaru pa je brunejsko predsedstvo podalo izjavo, ki ni bila direktno uperjena proti vojaški hunti, kljub temu da je Brunej ne priznava kot legitimne. S predstavniki vojaške hunte se je vrh brunejske politike celo srečal preko videokonference. Po srečanju so izdali nov dekret, ki ga najlažje pacifistično povzamemo s tem, da je Asean razdeljen. V dekretu pa je bila seveda izpostavljena nujnost takojšnje vzpostavitve miru.
Kljub mednarodnemu osredotočenju na krizo v Mjanmaru pa je sultanat zaprisežen k iskanju mednarodnih zaveznikov oziroma partnerjev v dialogu. Brunej naj bi se pri tem vedno bolj obračal k Veliki Britaniji, nekdanji upravljalki države, s čimer bi se gospodarsko sodelovanje med državama še okrepilo. Več, Hayaz.
Strasti v Južnokitajskem morju se do konca brunejskega predsedovanja zagotovo ne bodo pomirile. Vidimo lahko, da je za razliko od hipnih geopolitičnih sprememb Brunej še vedno nonšalantno zavezan svoji politični ureditvi, ki bi jo lahko označili za sodobni absolutizem, in bogatenju na račun naftnega bogastva, ki ga bo seveda enkrat zmanjkalo.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj