Gaza na geopolitičnem sečišču
Pozdravljeni v tokratni Južni hemisferi, kjer se bomo geografsko gledano povzpeli nekoliko severno od severnega povratnika, na območje, ki evfemistično rečeno sicer ustreza razmeram globalnega juga. Posvetili se bomo jugu na Bližnjem vzhodu, to je razmeram v Gazi in nedavnim političnim spremembam v tej regiji. Poleg nedavnega bojkota Katarja s strani geopolitično pomembnejših arabskih držav, so razmere v Gazi postale bolj negotove tudi zaradi stopnjevanja konflikta s stranko Fatah. Slednja je na čelu palestinske oblasti na Zahodnem bregu, s Hamasom - političnim vodstvom v Gazi - pa je v konfliktu od leta 2006. Takrat je Hamas v Gazi zmagal na volitvah, čemur je med omenjenima stranema sledil oborožen spopad. Nedavno pa je dolgoletni predsednik Fataha Mahmud Abbas med drugim znižal vsoto, namenjeno plačevanju elektrike, ki jo Gaza uvaža iz Izraela. Prav tako se je zamenjalo vodstvo Hamasa v Gazi ter vodstvo celotne organizacije Hamas.
Izrael na Zahodnem bregu s fragmentacijo palestinskega ozemlja sledi predvsem strategiji nadzorovanja življenja Palestincev, ki so sistematično izpostavljeni neznosnim razmeram. Medtem pa je v Gazi v ospredju predvsem politika zapustitve in izčrpavanja. Že približno desetletje trajajoča ekonomska blokada s strani Izraela služi sistematičnemu izčrpavanju do roba propada. Veljala bi lahko za paradigmatičen primer principa “pusti živeti in ubij”. Genezo razlike v odnosih Izraela do okupiranega območja Gaze na eni strani in Zahodnega brega na drugi ter uporabo različnih taktik Izraela v odnosu do Gaze, pojasni Primož Šterbenc z Univerze na Primorskem.
Kot rečeno pa se je nedavno zamenjalo tudi vodstvo Hamasa. Februarja je bil za vodjo Hamasa v Gazi izvoljen Jahja Sinvar, ki je nadomestil nekdanjega premierja v Gazi, Ismaila Hanija. Sinvar je sicer v nekaterih občilih razumljen kot simptom zmage vojaškega krila Hamasa. O tem, da je to posplošitev sicer kompleksne strukture institucij dotične organizacije, pojasni Adeeb Ziadeh, politični analitik Palestine.
Prej omenjeni Ismail Hanija pa je bil imenovan kot nov vodja političnega biroja celotne organizacije Hamas. Hanija je sicer premier v Gazi od leta 2006, ko je premagal stranko Fatah, do sedaj pa je nakazal nadaljevanje pragmatične politike do Hamasu nenaklonjenih akterjev, kot sta Izrael in Egipt. Pragmatični pristop je zasledoval tudi nekdanji vodja Kaled Mešal, ki pa je za razliko od Hanije živel v izgnanstvu v Katarju. O tem, kaj pomeni novo vodstvo za Hamas, nadaljuje Šterbenc.
Zasledovanje pragmatične politike Hamasovega vodstva je razvidno tudi iz amandmiranja ustanovne listine te organizacije. Nova različica vsebuje manj retorike iz svetih tekstov kot prvotna ustanovna listina iz leta 1988, v kateri je najti tudi cvetke teorij zarote. V 22. členu namreč govori o sovražnikih, torej zionistih, ki naj bi akumulirali finančno moč in vpliv nad mediji. S tem vplivom naj bi sprožali preštevilne revolucije, nakar - še vedno nanašajoč se na sovražnike - naletimo na izjavo, citiramo: “Stali so za francosko revolucijo, komunistično revolucijo in večino revolucij, o katerih smo slišali in slišimo tu in tam.”
Nova različica ustanovne listine pa poudarja, da njihov konflikt ni z judovsko religijo, temveč z Izraelom kot okupatorjem. Prav tako v njej priznava meje iz leta 1967, ko je Izrael okupiral še ozemlje sedanjega Zahodnega brega, Gaze in Vzhodnega Jeruzalema. Listino, ki je bila sprejeta še pod vodstvom Kaleda Mešale, je izraelski premier Benjamin Netanjahu v slogu prerokovanja še kar pred objavo dokumenta komentiral z izjavo, da so navidezno nove orientacije Hamasa zgolj dimne zavese. V tem bi mu lahko pritrdili, a iz diametralno nasprotnih razlogov. Ne zaradi tega, ker naj bi Hamas ostajal radikalno militanten, temveč ker si že dolgo prizadeva za deradikalizacijo. Kot pojasni sogovorec, je v evoluciji Hamasa listina le...
Novost v ustanovni listini pa je tudi odsotnost opredeljevanja Hamasa kot veje Muslimanske bratovščine, kar je znatna poteza, če vzamemo v obzir, da je bila ravno v Palestini ustanovljena prva veja bratovščine izven Egipta. Nemajhno potezo gre pripisati temu, da Hamas skuša pridobiti zaveznike na različnih straneh. In to v času, ko se stopnjuje pritisk Muslimanski bratovščini nenaklonjenih držav. Spomnimo, da so arabske države, med katerimi so tudi Saudova Arabija, Združeni arabski emirati in Egipt, bojkotirali Katar, ki podpira Muslimansko bratovščino, vključno s Hamasom. Kot smo že omenili, je nekdanji vodja Hamasa Kaled Mešal v izgnanstvu živel ravno v Katarju. Na drugi strani pa je na odrekanje samoprepoznavanja Hamasa kot veje Muslimanske bratovščine palec gor gestikuliral tudi Egipt. Od prevzema oblasti vojaške struje s Abdelom Fatah al Sisijom na čelu, ki je milo rečeno nenaklonjen Muslimanski bratovščini, je Egipt zaprl mejni prehod Rafa v Gazi, preko katerega so pred oblastjo Sisija v Gazo uvažali tudi za preživetje prebivalcev potrebne surovine.
Nedavno je Palestinska avtoriteta in stranka Fatah s Mahmud Abbasom na čelu znižala financiranje plačil za elektriko, ki jo v Gazo dovajajo preko Izraela. Če je prej približno dva milijona prebivalcev v Gazi dobivalo za štiri ure na dan elektrike, je bilo po zmanjšanju dotoka elektrike zadosti energije le za slabo uro. Prav tako je Abbas znižal plačo javnim uslužbencem v Gazi. Kje so razlogi za stopnjevanje sicer že dolgoletnih konfliktov med Fatahom in Hamasom? Šterbenc:
Medtem ko stopnjevanje konfliktov s Hamasom Šterbenc pripisuje tudi pritisku Saudove arabije na Fatah, pa ostaja zadržan pri špekulacijah o pritisku trenutne administracije Združenih držav Amerike na Abbasa, četudi tega ne izključuje. Politika administracije Donalda Trumpa glede vprašanja Palestine namreč daje proste roke Izraelu, prav tako pa je Abbas nedavno obiskal Washington. Medtem pa Ziadeh razloge za nedavno zaostrovanje pripisuje predvsem Združenim državam Amerike. Regionalni igralci naj bi namreč podpirali predvsem iz Fatah izgnanega Mohammeda Dahlana, ki je tudi politični tekmec Abbasa. Spomnimo namreč, da je Dahlan obtožen korupcije in živi v izgnanstvu v Združenih arabskih emiratih.
Nedavno pa je prišlo do premikov tudi v arabskem mednarodnem prostoru. Poleg tega, da so se poboljšali odnosi med Izraelom in Turčijo, so močnejši akterji bojkotirali Katar. Tako Turčija kot Katar pa sta bili finančni podpornici Hamasa v Gazi. Bojkot je prisilil Hamas, da išče zaveznike tudi drugje, kot mediator pri tem pa je vstopil član Fataha v izgnanstvu, Mohammed Dahlan. Ta je tesno povezan predvsem s princem Abu Dabija Mohammedom bin Zajed al Nahjanem. S posredovanjem Dahlana pa je Egipt v Gazo že uvozil gorivo, s katerim je edina preostala elektrarna v Gazi lahko ponovno proizvajala elektriko. Dogovor med Dahlanom in Hamasom v celoti še ni znan. Četudi podrobnosti dogovora niso znane, pa se dotika prisostvovanja Hamasa pri zajezitvi domnevnih teroristov, kar je predvsem zahteva Egipta. Prav tako pa naj bi Emirati financirali gradnjo nove elektrarne na meji z Egiptom. Dogovor med Hamasom in Dahlanom pa predvidedava denarno izplačilo žrtvam ubitih Palestincev v spopadu leta 2006, v katerem je imel znatno vlogo na strani Fataha tudi Dahlan.
Dahlan je bil zadolžen za notranjo varnost v Gazi. Ko je bil na tej funkciji, je v času mirovnih sporazumov v Oslu v 90-ih in v času druge intifade zapiral člane Hamasa in jih podvrgel mučenju. Kasneje je imel vidno vlogo tudi v spopadu Fataha s Hamasom po volitvah leta 2007, velja pa za ljubljenčka takratnega ameriškega predsednika Georgea Busha. Da tesnejše povezave z Dahlanom verjetno ne bo, ker je navsezadnje Dahlan protežiranec Emiratov, tokratno Južno hemisfero zaključi Štrebenc.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj