Kam plove barka afriške solidarnosti

Konec februarja so v Južnoafriški republiki zopet izbruhnili nasilni protesti proti priseljencem in njihovi lastnini. Napadalci so v mestu Atteridgeville v zahodni Pretoriji požgali in izropali več kot 20 lokalov v lasti tujcev, v mestu Rosettenville pri Johannesburgu pa več kot 12 zasebnih hiš. Hujših poškodb ali smrtnih žrtev med priseljenci tokrat ni bilo, je pa v podobnih napadih v letu 2008 umrlo okoli 60 ljudi, v letu 2015 pa vsaj šest. Znašanju nad lastnino priseljencev je 24. februarja sledil napovedan in s strani lokalnih oblasti dovoljen shod v Pretoriji, kjer je skupina južnoafriških protestnikov Ministrstvu za notranje zadeve dostavila peticijo proti priseljencem. V peticiji, ki jo je spisala skupina Zaskrbljeni prebivalci Mamelodija, so priseljence, zlasti iz Nigerije in Zimbabveja, obtožili neprimernega obnašanja, kraje delovnih mest, preprodaje drog in posredovanja pri prostituciji. V začetku meseca se jim je zoperstavila novoustanovljena Koalicija meščanov proti ksenofobiji, ki je v Pretoriji pred vladno palačo organizirala svoj protest v podporo priseljencem. Nastanke in cilje Koalicije opisuje Weizmann Hamilton, eden od organizatorjev:

Izjava

Namen miroljubnega protesta Koalicije meščanov proti ksenofobiji, za katerega organizatorji v nasprotju s ksenofobnim zborovanjem niso uspeli pridobiti vseh policijskih dovoljenj, je bil med drugim vladi izročiti memorandum z zahtevami za izboljšanje položaja priseljencev v Južni Afriki. Memoranduma vladni predstavniki niso hoteli sprejeti, vsebino pa predstavi Hamilton:

Izjava

V Nigeriji so konec februarja po protestih v Južnoafriški republiki potekali povračilni protesti v glavnem mestu Abuja, kjer so protestniki vdrli v poslopja južnoafriškega mobilnega operaterja MTN in jih izropali. V Južnoafriški republiki, ki ima okoli 55 milijonov prebivalcev, živi po uradnih podatkih nekaj čez 2 milijona priseljencev, od tega približno 800 tisoč Nigerijcev. Priseljenci sicer večinoma prihajajo iz držav Južnoafriške razvojne skupnosti, ki povezuje 15 držav z juga celine. Zgodovino odnosov med Južno Afriko in Nigerijo, ki je politično in finančno podpirala boj proti apartheidu, v kontekstu ksenofobnih napadov opiše Linus Unah, samostojni novinar iz Nigerije:

Izjava

Nigerija se sooča z recesijo in brezposelnostjo, ki je konec prejšnjega leta uradno dosegla 14 odstotkov, obenem pa jo pesti tudi korupcija v državnem aparatu. Južnoafriška republika je bila še do nedavnega privlačna tudi za begunce. Kot edina afriška država namreč prosilcev za azil in beguncev ni zapirala v begunska taborišča, pač pa jim je omogočala prosto gibanje in iskanje zaposlitve. Različne kategorije Nigerijcev, ki so se izseljevali v Južno Afriko, opiše Unah:

Izjava

Črnski prebivalci v Južnoafriški republiki velikokrat živijo v revnih mestnih skupnostih. Poselitev ljudi glede na rasno in etnično pripadnost je posledica apartheida, ki se je zares končal šele leta 1994. V večinsko črnske mestne skupnosti se najpogosteje naseljujejo tudi prosilci za azil, begunci in priseljenci, ki nato pogosto v soseskah s pomočjo sorodnikov in rojakov odpirajo manjše lokale in trgovine. Hamilton razloži, kakšna je ekonomska plat protipriseljenskega razpoloženja na območju Pretorije, Johannesburga in Durbana na jugovzhodu:

Izjava

V Južnoafriški republiki se za črnce opredeljuje med 80 in 90 odstotkov vseh prebivalcev. Delež belcev upada vse od ukinitve apartheida in trenutno znaša okoli osem odstotkov, povečuje pa se delež Azijcev. O povezavi južnoafriške ekonomije in rasne pripadnosti več Hamilton:

Izjava

Prišli smo do trenutka za glasbeni premor, politični razsežnosti ksenofobije v Južni Afriki pa se bomo posvetili v drugem delu oddaje.

Epic Minds - Unity

Nadaljujemo z Južno hemisfero, v kateri se ta teden ukvarjamo z vzroki ksenofobnih napadov v Južnoafriški republiki.

Predsednik Južnoafriške republike in vladajoče stranke Afriški nacionalni kongres, Jacob Zuma, je proteste označil kot uperjene proti kriminalu in ne proti priseljencem na splošno. S tem je zanikal razširjenost ksenofobije in odgovornost oblasti zanjo, kar kot priljubljeno taktiko vlade označuje Hamilton:

Izjava

Koalicija meščanov proti ksenofobiji je še posebej ostro obsodila izjave župana Johannesburga Hermana Mashabe, sicer pripadnika opozicijske Demokratične zveze. Ta je v preteklosti večkrat javno enačil priseljence s kriminalci. Mario Khumalo, ustanovitelj stranke Južna Afrika najprej, je število priseljencev v državi iz dveh napihnil kar na 13 milijonov. Več Hamilton:

Izjava

Kmalu po ksenofobnih napadih so oblasti iz države izgnale okoli 100 Nigerijcev, od katerih jih je bilo zgolj okoli 15 obtoženih kriminalnih dejanj. Ostali so bili izgnani na podlagi domnevnega pomanjkanja osebnih dokumentov in dokazil, da lahko legalno prebivajo v državi. Ozadje izgonov tujcev pojasnjuje Hamilton:

Izjava

Južnoafriška republika se že dolgo otepa tudi problema korupcije v policijskih vrstah. Med letoma 2012 in 2015 je bilo zaradi koruptivnih dejanj odpuščenih več kot 1600 policistov, večinoma zaradi tihotapljenja in izsiljevanja podkupnin. V letu 2014 je notranji policijski nadzor dokazal, da je med zaposlenimi skoraj 1500 obsojenih kriminalcev. Hamilton tudi korupcijo v policijskih vrstah dolži za razraščanje ksenofobije v revnih črnskih mestnih četrtih:  

Izjava

Nigerija je pred dvema dnevoma v Južnoafriško republiko poslala sedemčlansko delegacijo senata, da bi državi prišli do bilateralne rešitve pokvarjenih nigerijsko-južnoafriških odnosov. Še prej pa je nigerijska vlada pozvala k ukrepanju Afriško unijo z utemeljitvijo, da je situacija s priseljenci južnoafriškim oblastem že ušla izpod nadzora. Do včerajšnjega dne je Komisiji Afriške unije predsedovala Nkosazana Dlamini-Zuma, bivša notranja ministrica Južne Afrike in prav tako bivša partnerka predsednika Zume. O vlogi Afriške unije pod njenim vodstvom pri reševanju meddržavnih sporov ne ovinkari Unah:

Izjava

Razočaranja nad neučinkovitostjo Afriške unije v primerjavi z regionalnimi zvezami, kot je zahodnoafriški ECOWAS, ne skriva niti Hamilton:

Izjava

Predstavniki Južnoafriške republike in Nigerije so vendarle uspeli doseči dogovor. Predsednik Zuma se je zavezal, da bo vsem državam, zaskrbljenim zaradi napadov na njihove državljane, poslal posebno poročilo o južnoafriškem boju proti ksenofobiji. Južnoafriška zunanja ministrica je obenem zmagoslavno napovedala tudi ustanovitev posebne nadzorne skupine, ki naj bi služila kot zgodnji način preprečevanja napadov na priseljence. Sestala se bo vsake tri mesece. Največji problem za mirno prihodnost pa ravno v trenutnih političnih voditeljih zaznava Unah:  

Izjava

Novo politično gibanje, povezano z rekrutacijsko močjo Koalicije meščanov proti ksenofobiji, pa za konec napove Hamilton:

Izjava

Južno hemisfero je pripravila Neja.