Prihaja AMLO
Dan pred izpadom s svetovnega nogometnega prvenstva v Rusiji je Mehika odrekla podporo tradicionalno uspešnim strankam in na mesto predsednika države izvolila Andresa Manuela Lopeza Obradorja iz stranke Morena. Gre za nekdanjega župana glavnega mesta Ciudad de Mexico, ki želi po lastnih besedah preseči tradicionalno delitev na levico in desnico ter svojim sodržavljanom obljublja konec korupcije, z drogami povezanega nasilja in zmanjšanje dohodkovne neenakosti. V tokratni Južni hemisferi o mehiških splošnih volitvah, novem predsedniku in njegovih obljubah.
Mehiko bo naslednjih šest let vodil 65-letni Andres Manuel Lopez Obrador ali AMLO, kot ga ljubkovalno kličejo njegovi podporniki. Prihaja iz majhne vasice Tepetitan, iz zvezne dežele Tabasco na jugovzhodu Mehike. Gre za dolgoletnega politika, ki je v svoji politični karieri zamenjal več strank. Začel je v Institucionalni revolucionarni stranki ali PRI, ki je bila pod različnimi imeni na oblasti med letoma 1929 1971 in 2000, njen kandidat je slavil tudi na zadnjih predsedniških volitvah leta 2012. Leta 1988 se je pridružil levemu krilu PRI, ki se je kasneje odcepilo in preimenovalo v Stranko demokratične revolucije, PRD. Stranko je med letoma 1996 in 1999 tudi vodil. Patrick Iber z Univerze v Wisconsinu pojasni Obradorjevo začetno politično udejstvovanje v PRI in PRD.
Novo tisočletje je začel z zmago na županskih volitvah v prestolnici in zavzel položaj vodje vlade federalnega okrožja, kot v Ciudad de Mexicu imenujejo župana. V času županovanja je postal eden najbolj prepoznavnih mehiških politikov, tako doma kot po svetu. Bil je zelo uspešen župan, ob odhodu s položaja je imel podporo 84 odstotkov meščanov in je uspel izpolniti 80 odstotkov vseh predvolilnih obljub. Vzpostavil je več socialnih programov za pomoč ranljivim skupinam, z davčnimi olajšavami spodbujal zasebne investicije v stanovanja in obnovil staro mestno jedro. Utrpel pa je tudi nekaj kritik, predvsem se je moral zagovarjati zaradi korupcijskih afer, v katere so bili vpleteni njegovi sodelavci.
Po končanem petletnem mandatu je leta 2006 kandidiral na predsedniških volitvah kot kandidat PRD, s podporo 90 odstotkov članov. Na volitvah je slavil Felipe Calderon iz PAN, Obrador pa je zbral le 0,56 odstotka glasov manj. Zaradi majhne razlike se je na rezultat volitev pritožil, vendar ni uspel. Odločitev je označil za koruptivno, organiziral množične proteste proti rezultatu volitev in se razglasil za zmagovalca. Da bi pomiril opozicijo, je Calderon uvedel nekatere ukrepe, ki jih je predvidel Obrador, med drugim omejitev višine predsednikove plače.
Leta 2012 je kot kandidat PRD kandidiral drugič in proti sedanjemu predsedniku Enriqueju Peñi Nietu izgubil z razliko sedmih odstotkov. Tudi na rezultat teh volitev se je neuspešno pritožil. Dve leti kasneje je ustanovil lastno stranko z imenom Gibanje za nacionalni preporod ali Morena. Za potrebe volitev se je Morena z delavsko stranko PT in evangeličansko konzervativno stranko PES povezala v koalicijo Juntos Haremos Historia ali Skupaj bomo pisali zgodovino. V tretje je AMLO na prvem in edinem krogu predsedniških volitev le slavil s 53 odstotki glasov. James Cypher z ekonomskega oddelka na Avtonomni univerzi v Zacatecasu pove, zakaj je tak rezultat na mehiških volitvah zelo dober.
AMLO je relativno večino osvojil v vseh zveznih državah, z izjemo ene. Iber razloži, zakaj je Obradorju tokrat le uspelo prepričati volivce. Pri tem izpostavi predvsem po lastnem mnenju katastrofalno vodenje države v zadnjih letih in težave, ki pestijo Mehiko.
Kljub navezavi z evangeličansko stranko, ki je služila predvsem pridobivanju glasov iz severnega dela države, je Obrador bližje levi politični opciji, vendar sam oznake levičar ne mara. Želel naj bi si biti predvsem povezovalen predsednik, v prid česar bi lahko govorilo tudi dejstvo, da je mlajšemu sinu dal ime Jesus Ernesto, po Jezusu Kristusu in Ernestu Cheju Guevari. AMLO in njegova stranka sta volivce poleg vsečne politike poskušala prepričati tudi z glasbo. Morena je pesem za svojo kampanjo izdala že leta 2012, še preden je bila registrirana kot politična stranka.
Poleg predsednika je približno 90 milijonov volilnih upravičencev na nedeljskih splošnih volitvah izbiralo tudi predstavnike tako na federalni kot državni ravni. Izvolili so poslance v 500-članskem predstavniškem spodnjem domu in 128-članskem senatu. Poleg njih so izbrali še guvernerje, župane, sodnike in predstavnike v lokalnih svetih, vsega skupaj 2777 predstavnikov. Morena je na ravni države dobila 37 odstotkov glasov in bo skupaj s koalicijskima partnericama dobila večino tako v parlamentu kot senatu. Poleg tega prihaja iz vrst te koalicije tudi pet od osmih novoizvoljenih guvernerjev. Ena od njih je Claudia Sheinbaum Pardo, ki bo prva ženska na čelu glavnega mesta.
Rachel Rosenberg, raziskovalka na Centru za hemisferične zadeve, opiše splošne volitve in rezultate.
Lopez Obrador je pred volitvami obljubljal več reform na različnih področjih. Napoveduje, da se bo spopadel z visoko dohodkovno neenakostjo. Čeprav je Mehika 15. največje gospodarstvo na svetu, živi približno polovica ljudi pod pragom revščine. Mehika je med članicami OECD tudi tista, kjer je razkorak med najbogatejšimi in najrevnejšimi regijami največji. Razlog za revščino je tudi uvozno-izvozna politika maquilador, delavnic, ki se pretežno nahajajo v bližini meje z ZDA. V njih slabo plačani delavci izdelujejo izdelke iz uvoženih sestavin, sestavljene izdelke pa se nato izvozi v druge države, pretežno Združene države Amerike. Obrador obljublja, da bo zvišal minimalno plačo, ki jo prejema večina delavcev. Višina minimalne plače predstavlja sicer tudi osnovo za odmero pokojnine in različne druge prejemke, tudi raziskovalne štipendije.
Program novoizvoljenega predsednika predvideva tudi povečanje pokojnin, širjenje izobraževalnih možnosti in subvencije za kmete. Obenem obljublja, da davki ne bodo narasli. Denar namerava zagotoviti z nižanjem plač politikov, tudi predsednika, in iztrebljanjem korupcije pri delovanju vlade. Ravno korupcija je naslednji od velikih problemov, ki pestijo Mehiko. Država se po indeksu zaznavanja korupcije, ki ga meri Transparency International, uvršča na 135. mesto med 180. državami v vzorcu. Splošno znano je, da bo določen delež sredstev za projekt, tudi do tri četrtine, romal v zasebne žepe. Več o tem pojavu pojasni Cypher.
Obrador je napovedal oster boj proti takim praksam, vendar ni predstavil nobenih konkretnih ukrepov v tej smeri. Dejal je le, da bo sam ravnal etično in bil za zgled ostalim.
Spremembe politike se obetajo tudi v boju proti trgovini z drogami, ki jo je leta 2006 zaostril Felipe Calderon. V spopadih s karteli je začela sodelovati vojska, kar je vodilo v hudo eskalacijo nasilja. Od leta 2006 je bilo ubitih 200 tisoč ljudi, notranje razseljenih pa je še dodatnih 1,2 milijona. Obrador želi pri soočanju z nasiljem ubrati povsem drugačno pot in se proti ognju ne boriti več z ognjem. Že v času svoje druge predsedniške tekme je predstavil strategijo Abrazos, no balazos ali Z objemi, ne kroglami. Meni namreč, da se lahko problem drog reši s službami in boljšimi plačami, predvsem za mlade in prebivalce ruralnih območij. Predlagal je tudi amnestijo za nekatere zločince. Ta izjava je sprožila ostre odzive, predvsem s strani skupin za pomoč žrtvam nasilja, povezanega z drogami. Obrador je zato pojasnil, da bi ukrep veljal le za manjše zločine, nikakor pa ne za umore.
AMLO se bo moral soočiti tudi z nasprotovanjem in skepticizmom tujih vlagateljev, predvsem v energetskem sektorju. Obrador je v preteklosti namreč ostro nasprotoval energetski reformi iz leta 2013, ki je odpravila izključno pravico državnega podjetja Pemex do raziskovanja in črpanja nafte v državi. Sprostitev mehiškega trga je vodila v množično podeljevanje koncesij tujim, predvsem ameriškim podjetjem. Več o naftni industriji v Mehiki in podeljevanju pravic pove Cypher.
Zdi se, da so strahovi nekaterih analitikov, da bo Obrador spet podržavil nafto in se podal po poti Venezuele, odveč. Eden od njegovih tesnejših svetovalcev je že pred volitvami povedal, da po presoji novega predsednika večina koncesij Mehiki bolj koristi kot škodi.
Poleg notranjih težav se bo moral Obrador soočiti tudi z veliko sosedo Združenimi državami Amerike. Donald Trump je novega predsednika kmalu po zmagi poklical, polurni telefonski pogovor pa je po njunih besedah potekal zelo dobro. Med drugim sta se pogovarjala o dveh trenutno perečih temah, preseljevanju in severnoameriškem prostotrgovinskem sporazumu NAFTA. Zavzela naj bi se za ustvarjanje delovnih mest v Mehiki, kar bi preprečilo preseljevanje v ZDA, kjer po uradnih podatkih živi kar 36 milijonov, neuradno pa še okoli 5 milijonov Mehičanov. Strinjata se, da se je treba o NAFTI ponovno pogajati. Mogoče je torej, da bo imel Trump z Obradorjem precej boljši odnos kot z njegovim predhodnikom.
Pred Lopezom Obradorjem je šest let, v katerih lahko upraviči zaupanje predvsem revnejših prebivalcev Mehike in temeljito spremeni razmere v državi. Ker ustava določa omejitev vladanja predsednika države le na en mandat, druge možnosti ne bo dobil.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj