VENDARLE NE TAKO HIMALAJSKA DRŽAVA
Nepal se je konec lanskega in začetek letošnjega leta štiri mesece spopadal z delno blokado trgovine s sosednjo Indijo. Omejen ali praktično ustavljen je bil transport goriva, farmacevtskih izdelkov in gradbenega materiala. Izpada teh dobrin država brez dostopa do morja, ki veliko večino trgovine opravi preko južne sosede, ni bila sposobna nadomestiti. Indija blokade nikoli ni uradno naznanila. Zanikala je kakršnokoli državno politiko v tej smeri in opozarjala, da tovornjaki meje ne prestopajo zaradi varnostnih zadržkov, ki so posledica protestov v obmejnih regijah. Čeprav je Indija odigrala svojo vlogo pri ohranjanju blokade, je res, da vzrok zanjo leži v notranjih političnih razmerah. Povod za proteste ob meji je bil namreč sprejem nove ustave, s katero niso zadovoljne mnoge marginalizirane družbene skupine, predvsem Madhesiji, ki živijo ob meji z Indijo.
Nepal v grobem sestavljajo tri družbeno-politične skupine. Pahadiji prebivajo v gričevnatem pasu med Himalajo in ravnicami ob indijski meji. Janajatiji oziroma staroselski prebivalci so razdeljeni v različne etnične skupine po celotni državi. Madhesiji pa so skupek različnih staroselskih in priseljenskih narodov, ki prebivajo na ravninskem pasu na jugu države. Kljub splošni predstavi o Nepalu kot o himalajski državi približno polovica prebivalstva živi v tem rodovitnem ravninskem območju. Zgodovinsko gledano politična in ekonomska elita izhaja iz Pahadijev, predvsem tistih iz višjih kast. Madhesiji in janajatiji so v kastni hierarhiji umeščeni na spodnji rob in so bili zgodovinsko podvrženi sistemski diskriminaciji. Praksa zasužnjevanja, večinoma s strani pahadijev višjih kast in večinoma za namene prisilnega kmetijskega dela, je bila na primer prepovedana šele leta 2000. Delitev Nepala na družbene skupine in diskriminacijo madhesijev opiše Sohan Sha z indijske Univerze Jawaharlala Nehruja:
Te zgodovinske in še vedno aktualne diskriminatorne prakse države so igrale močno vlogo tudi v nepalski državljanski vojni. Ta se je začela leta 1996, protivladni upor pa je vodila Komunistična stranka Nepala - Maoisti. Zahteve maoistov so po ukinitvi monarhije, odpravi kastnega sistema in bolj egalitarni družbi sovpadale z interesi zatiranih skupin, predvsem madhesijev in janajatijev. Podpora upornikom s strani teh skupin je maoistom omogočila pridobitev množične podpore, njihove zahteve pa so s tem postale močan element v državljanski vojni. Razloži Sha:
Po koncu državljanske vojne leta 2006 je bila sprejeta prehodna ustava, ki je vsebovala določbe v smeri večje reprezentiranosti marginaliziranih skupin in avtonomije geografskih območij, ki jih te skupine zasedajo. Na sledečih volitvah je z veliko večino zmagala maoistična stranka, ki pa teh določb ni uspela preliti v trajno ustavo. Sohan Sha ta neuspeh pripisuje kombinaciji zunanjega pritiska s strani tradicionalne pahadijske elite v postmonarhičnem političnem sistemu in vpliva pahadijskih kadrov znotraj maoistične stranke:
Na naslednjih volitvah leta 2013 so maoisti zaradi neuspeha glede sprejetja ustave izgubili večino v parlamentu in zdrsnili na tretje mesto med strankami. Lansko leto je Nepal le dobil novo, trajno ustavo. A ta vsebuje več določil, ki niso po godu madhesijem in janajatijem ali pa so do njih odkrito diskriminatorna.
Prvo določilo je razdelitev zveznih držav v federativni ureditvi. Komisija za strukturiranje držav, ustanovljena po koncu vojne, je predlagala razdelitev obmejnega pasu, v katerem živijo Madhesiji, v dve zvezni državi. V obeh bi imeli Madhesiji večino. V novi ustavi pa je to območje razdeljeno med vseh sedem predvidenih zveznih držav. V vseh razen v eni bi bili Pahadiji večinsko prebivalstvo, kar bi jim omogočalo ohranitev oblastniškega monopola v novem Nepalu. Pojasni Sha:
Predlog razdelitve zveznih držav s strani Komisije za strukturiranje držav:
Razdelitev zveznih držav v novi ustavi:
Naslednja težava nove ustave je določanje volilnih okrožij v mešanem volilnem sistemu, ki kombinira elemente večinskega in proporcionalnega. Prehodna ustava je predvidevala, da bo osnova za določanje volilnih okrožij število prebivalcev. Nova ustava pa pri določanju okrožij upošteva tako število prebivalcev kot geografsko območje. Kasnejši amandma k ustavi je sicer definiral, da je prebivalstvo primarni faktor, a natančna razmerja med obema faktorjema niso definirana. Tako obstaja možnost, da bi redkeje poseljena gričevnata območja dobila relativno gledano več kandidatov v parlamentu kot gosteje poseljena ravninska, ki jih naseljujejo madhesiji. Nadaljuje Sha:
Kot omenjeno, je predviden volilni sistem mešan, torej kombinacija večinskega in proporcionalnega. V prehodni ustavi je bilo razmerje med tema dvema elementoma definirano 60:40 v korist proporcionalnega. V novi ustavi pa se je razmerje obrnilo, kar pomeni, da bodo prevladovali elementi večinskega sistema, to pa, tudi zaradi ravnokar opisanih sprememb v določanju volilnih okrožij, ni v interesu madhesijev. Nadaljuje Sha:
Poleg tega tako prehodna kot nova ustava predvidevata rezervacijo mest v javni upravi za marginalizirane skupine. A novi ustavi je uspelo definicijo marginaliziranih skupin razvodeneti do nesmisla in te po novem vključujejo tako generalne oznake, kot so mladi, in celo pahadije, ki zgodovinsko dominirajo oblastniške strukture v Nepalu.
Zadnja sporna določba nove ustave pa se nanaša na državljanstvo. Ta namreč v primeru, da je en izmed partnerjev nepalski državljan, drugi pa ne, določa pravico prenosa nepalskega državljanstva na otroka le moškim, ne pa tudi ženskam. Poleg očitno šovinistične logike, na kateri temelji, je ta določba tudi diskriminatorna do madhesijev. Ti namreč živijo v obmejnem pasu, gojijo kulturne, trgovske in družinske vezi z območji na severu Indije in bodo disproporcionalno prizadeti:
Madhesiji, izdani s strani maoistov in soočeni s sprejemom trajne ustave, ki bi nadalje zakoličila njihov podrejeni položaj, so konec lanskega leta izkoristili svoj geografski položaj ob meji z Indijo in blokirali tranzit dobrin. Štiri mesece je bil močno omejen uvoz goriva, farmacevtskih izdelkov in gradbenega materiala. Nepalska vlada je odgovornost za blokado hitro naprtila Indiji, ta pa je kakršnokoli vpletenost zanikala. Sohan Sha meni, da je primarno treba dogodke videti v luči notranjepolitičnih razmer:
Kljub temu da je blokada tranzita primarno posledica notranjepolitičnih razmer, pa Indija od dogajanja ni distancirana. Tudi razlog za nepalski protiindijski nacionalizem, kot ga je opisal Sha, je utemeljen. Indija je namreč največja trgovinska partnerica Nepala, največja donatorka razvojne pomoči in najmočnejši geopolitični igralec v državi, ki jo tretira kot del svojega vplivnega območja.
A varnost tega vplivnega območja je v zadnjih letih ogrožena. Kitajska širi svoj vpliv na tradicionalnem indijskem dvorišču: omenimo zgolj povečanje investicij in medvladnih povezav s Šrilanko, Maldivi, Pakistanom in Bangladešem. Za leto 2020 napoveduje tudi otvoritev železniške povezave z Nepalom in je že postala največja tuja investitorka v državi. Indija je tako v podpori potencialno politično vplivnim madhesijem videla priložnost za ohranjanje in morda širitev svojega vpliva na nepalsko notranjo politiko. Dejstvo, da je bilo s strani madhesijev blokiranih le nekaj, sicer najpomembnejših mejnih prehodov in da z indijske strani ni bilo zaznati entuziazma po preusmeritvi trgovine na druge mejne prehode, nakazuje na sicer neuradno, a kljub temu državno indijsko podporo blokadi.
Po štirih mesecih blokade je nepalski parlament sprejel amandmaje k ustavi, ki naj bi naslovili nezadovoljstvo madhesijev. Edina dejanska sprememba, ki izhaja iz teh amandmajev, je, da bo pri določanju volilnih okrožij primarni faktor število prebivalcev. Kot opisano prej, pa kot sekundarni faktor še vedno ostaja tudi velikost območja in razmerja med tema dvema faktorjema nista določena. Takšen amandma madhesijev ni zadovoljil, je pa zadovoljil Indijo. Ta je v štirih mesecih blokade ugotovila, da izolacija Nepal vse bolj sili v sodelovanje s Kitajsko in da je zato z indijskega stališča neproduktivna. Blokada se je kljub nezadovoljstvu madhesijev dvignila. Madhesiji pa so medtem stkali koalicijo s staroselskimi janajatiji in nadaljujejo s protesti. Za danes je napovedan začetek novega vala protestov, ki naj bi trajal dobra dva tedna.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj