Avstrijske volitve - suša substance
Avstrija je v nedeljo na predčasnih volitvah izvolila nov parlament. Vanj so se v sledečem vrstnem redu uvrstile: Avstrijska ljudska stranka, Socialdemokratska stranka, Avstrijska svobodnjaška stranka in dve stranki, ki sta komaj prekoračili štiriodstotni parlamentarni prag, Nova Avstrija in liberalni forum ter lista Petra Pilza, nekdanjega člana Zelenih. Socialdemokratsko stranko, ki je sicer obdržala enako število sedežev, je tako prehitela ljudska stranka s Sebastianom Kurzem na čelu, ki je pridobila sedem novih odstotkov podpore oziroma 31 odstotkov vseh glasov. Tretjeuvrščena stranka, nacionalistična svobodnjaška stranka, je osvojila dvajset odstotkov glasov. Največjo izgubo pa je doživela stranka Zelenih, ki je izgubila vseh svojih 24 sedežev in po treh desetletjih ostala izven državnega parlamenta. V današnjem Kultivatorju torej sledi analiza volilnega rezultata, uspehov in porazov posameznih strank ter pregled volitev na Koroškem.
V prejšnjem mandatu - od leta 2013 - sta koalicijo sestavljali Socialdemokratska in ljudska stranka. Koalicija je razpadla spomladi letos. Temu je sledil razpis predčasnih volitev, na katerih sta obe prej vladajoči stranki izgubili nekaj sedežev, pridobila pa jih je tretjeuvrščena svobodnjaška stranka. Karl Hren, politolog in direktor Mohorjeve družbe v Celovcu, pojasni, zakaj je prišlo do razpada koalicije ljudske stranke in Socialdemokratske stranke in posledično do predčasnih volitev.
Hren poda še videnje razlogov za padec socialdemokratov na drugo mesto in predstavi, katere volilce je stranka pritegnila.
Profesor politologije Univerze v Salzburgu Reinhard Heinisch k tej razlagi doda analizo notranjih strankarskih sporov v Socialdemokratski stranki in Zelenih. Ti so pomagali desnim strankam, ki so nato same določile fokus kampanje.
Ena glavnih tem kampanje je bila politika do migrantov. K tej tematiki sta pozornost preusmerili obe desni stranki, ljudska in svobodnjaška, medtem ko so se socialdemokrati le odzivali. Hren predstavi prvotno stališče socialdemokratov do migracij in razvoj njihovega pozicioniranja.
Socialdemokrati bi fokus kampanje namreč raje kot okrog migracij zavrteli okrog socialne pravičnosti in gospodarskih reform. Socialdemokratska stranka bi tako lahko govorila o davčni reformi, namenjeni enakomernejši porazdelitvi bremen finančne krize, ki jo je predstavila januarja letos. Kancler Christian Kern je takrat predstavil tako imenovani Plan A, plan za Avstrijo, ki je vključeval davek na dedovanje in davek na avtomatizacijo ter druge ukrepe, namenjene bolj socialno pravični družbi. Namesto tega je teme kampanje določala predvsem ljudska stranka, ki pa namerno dolgo časa sploh ni prestavila svojega konkretnega programa. Načrt kampanje ljudske stranke in njihovega predsednika Sebastiana Kurza predstavi Heinisch.
Kljub predstavljanju samega sebe kot znanilca sprememb pa je Kurz že dlje časa vpleten v prevladujočo politiko, dobro je poznan tudi javnosti. V dosedanji vladi je bil namreč minister za integracijo in zunanji minister. Na kakšen način je uspel Sebastian Kurz med ministrovanjem in kampanjo volilce prepričati, da ni le nadaljevanje statusa quo, pojasni Heinisch.
Heinisch predstavi Kurzeve poteze, ki jih je vlekel kot zunanji minister in minister za integracijo, in kako je v vsaki situaciji uspel sebe prikazati v najboljši luči.
Heinisch opozarja, da je bil Sebastian Kurz že leta ljubljenec medijev in da se ga zaradi tega članom drugih strank politično ni splačalo kritizirati. Priljubljen je bil tudi v lastni stranki, kjer je bil njegov prevzem stranke že dolgo pričakovan. zasluge za Kurzev vzpon v priljubljenosti pa Heinisch pripisuje tudi njegovi spretni medijski strategiji.
Volitve so prinesle veliko spremembo tudi pri stranki Zelenih. Ta je od vstopa v državni parlament leta 1986 postopoma pridobivala na podpori in iz prvotnih osmih sedežev zrasla na štiriindvajset mandatov na volitvah leta 2013. Letos je stranka dobila 3,3 odstotka glasov in se tako ni uvrstila v parlament. Razloge za tako drastično izgubo pojasni Hren.
Reinhard Heinisch med razloge za volilni poraz doda slabo predstavitev lastnega programa in predstavi stališča nekdanjega člana Zelenih Petra Pilza. Ta je iz Zelenih izstopil in ustanovil novo stranko z imenom Lista Petra Pilza, ki je v parlamentu osvojila 8 sedežev.
Daleč najverjetnejša koalicija bo tako nastala med ljudsko stranko in svobodnjaško stranko. Povezava med socialdemokrati in ljudsko stranko je težko verjetna, saj je zaradi njihove nezmožnosti sodelovanja prišlo do predčasnih volitev. Heinisch predstavi težave, ki čakajo verjetne koalicijske partnerje, a kljub temu verjame, da bo Kurz hitro oblikoval vlado.
Avstrijska Koroška je prevladujoče volila za svobodnjaško stranko, z izjemo dvojezičnega obmejnega območja, ki je večinsko glasovalo za socialdemokrate. Valentin Inzko, predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev, komentira volilni rezultat Koroške in pojasni, zakaj je dvojezični del regije v nasprotju z večino Koroške glasoval za socialdemokratsko stranko.
Marca 2018 bodo potekale deželnozborske volitve v štirih deželah, tudi na Koroškem. Karl Hren Kultivator zaključuje s predvidevanjem, kako bi državni volilni rezultat lahko vplival na deželnozborski rezultat na Koroškem in na deželno sestavljanje koalicije.
Kultivirala je Gea.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj