Bi stradali ali zgoreli?

V zadnjih dveh tednih so se v tretjini držav članic Evropske unije razplamteli kmečki protesti, ki so predvsem odziv na uredbo o 50-odstotnem znižanju uporabe pesticidov do leta 2030, ki ga je predlagala Evropska komisija. To uredbo, ki sodi v Evropski zeleni dogovor, je Evropska komisija v sredo po pritiskih kmetov uradno umaknila. Poleg načrtovanega omejevanja uporabe pesticidov pa se kmetje odpravljajo na ceste tudi zaradi upada cen kmetijskih proizvodov in drugih okoljevarstvenih direktiv Evropske unije. Izpostavljajo problem uvoženih izdelkov iz Ukrajine, za katere je Evropska komisija junija 2022 začasno ukinila tarife, kvote in zaščitne mehanizme, kar je Evropska komisija za še eno leto podaljšala junija lani. Posledica liberalizacije trgovanja z Ukrajino je to, da evropski kmetijski izdelki težko konkurirajo poceni uvoženim izdelkom iz Ukrajine. Septembra lani so Poljska, Slovaška in Madžarska v prid lastnim kmetom ponovno uvedle tarife na uvožene ukrajinske izdelke. Kmetom dodatno skrb predstavlja načrtovani prostotrgovinski sporazum med Evropsko unijo in Skupnim trgom južnoameriških držav – Mercosur. Ta je bil zasnovan leta 2019, vendar zaradi notranjepolitičnih razmer v Franciji in Argentini še ni stopil v veljavo.

Evropska kmetijska politika je ujeta v sporu dveh paradigem: težnje po čim večji proizvodnji intenzivnosti in pa okoljevarstva, boja proti podnebnim spremembam. 

V oddaji vzroke za proteste kmetov in probleme znotraj skupne evropske kmetijske politike naslovimo z evropskim poslancem iz vrst Slovenske ljudske stranke, Francom Bogovičem, in pa doktorjem Markom Lovcem s katedre mednarodnih odnosov Fakultete za družbene vede, ki se je z evropsko kmetijsko politiko tudi raziskovalno ukvarjal. 

 

Vir fotografije: conceptphoto.info