Dan D za Agrokor
Šest dni pred skrajnim rokom za poravnavo terjatev upnikom hrvaškega koncerna Agrokor so ti na obravnavi v košarkarski dvorani Dražena Petrovića v Zagrebu z dvotretjinsko večino potrdili dogovor o poravnavi. Zagrebško višje sodišče za gospodarske zadeve je na poravnavo pozvalo več kot 5500 upnikov, a so imeli možnost glasovanja le tisti, ki so jim bile terjatve priznane, ne pa tudi plačane. Glasovalno pravico je tako pridobilo okrog 3000 upnikov oziroma njihovih 450 predstavnikov, ki so predstavljali za 4,3 milijarde evrov terjatev. Dogovor o poravnavi so podprli upniki, ki jim pripada 80 odstotkov terjatev, upniki preostalih 20-ih odstotkov pa so dogovor zavrnili. Po obravnavi je bilo za poravnavo priznanih za 3,4 milijarde evrov terjatev.
Upniki so z dogovorom določili lastniško strukturo novega Agrokorja, ki ga bodo poslej obvladovali ruski banki Sberbank in VTB ter lastniki obveznic. Največja lastnica Agrokorja je s skoraj 40-imi odstotki postala ruska banka Sberbank, s sedmimi odstotki ji sledi druga največja ruska banka VTB, nato lastniki obveznic, med katerimi so v večini ameriški finančni skladi, in Zagrebačka banka z nekaj več kot dvema odstotkoma terjatev.
Uspešni poravnavi sledi nekajmesečno obdobje, v katerem lahko s poravnavo nezadovoljni upniki in upnice na Hrvaško višje sodišče za gospodarske zadeve vložijo pritožbe. Tudi med samo obravnavo, ki je potekala več ur, je morala sodnica Nevenka Siladi Ristić večkrat prekiniti narok, večinoma zaradi ugovorov posameznih upnikov na priznane terjatve. Večino nepriznanih terjatev so imeli večji prehrambni dobavitelji, pojasnjuje ekonomist Domagoj Mihaljević.
Uspešno poravnavo dela terjatev so pozdravili v hrvaški vladi, ki je februarja letos na mesto izrednega pooblaščenca za Agrokor namesto dotedanjega Anteja Ramljaka imenovala Fabrisa Peruška. Ta je napovedal, da bo po pravnomočnosti poravnave, ki je predvidena v začetku oktobra, postopek implementacije poravnave potekal približno do konca leta, kar bo tudi poslednja etapa saniranja Agrokorja. Zaradi velikosti in pomembnosti Agrokorja ta zadostuje postavljenim kriterijem sistemskega pomena. Zamenjava pooblaščenca je sledila sprejetju Zakona o postopku izredne uprave v trgovskih družbah, krajše lex Agrokor, ki določa, da lahko hrvaška vlada v posebnih okoliščinah določi izrednega pooblaščenca, ki prevzame upravljanje podjetja. Več Mihaljević.
Glede na to, da je poravnavo potrdil začasni, in ne redni svet upnikov, je bilo mogoče pričakovati izpodbijanja na sodiščih, ki bi jih še pred poravnavo lahko sprožili nezadovoljni upniki. Eden izmed teh je bil tudi nekdanji dolgoletni predsednik uprave Ivica Todorić, ki se je pritožil kot nezadovoljni upnik nepriznanih terjatev. Temu je le dan pred napovedano poravnavo Zagrebško višje sodišče za gospodarske zadeve zavrnilo pritožbo. Sodišče je pojasnilo, da so Todorićevo pritožbo zavrnili kot neutemeljeno, ker sodišče s svojim sklepom o poravnavi ni odločalo o pravicah posameznih upnikov.
Todorić se je na sklep pritožil, ker je med drugim ocenil, da niso bili izpolnjeni niti formalni pogoji za pogodbo o poravnavi. Sprejel jo je namreč začasni, ne pa redni svet upnikov. Menil je, da so kršili tudi načelo enakopravnega postopka do vseh upnikov in da znesek priznanih terjatev ni ustrezal resničnem znesku terjatev nekaterih upnikov. Ozadje Todorićevih poskusov vplivanja na postopek poravnave pojasni Mihaljević.
Uspešni poravnavi bo sledil proces restrukturiranja poslovanja Agrokorja in njegovih podjetij. Med največjimi upnicami, bodočimi lastnicami novega Agrokorja, se je javno odzval tudi nekdanji podpredsednik Sberbanke Maxim Poletajev, prvi mož procesa restrukturacije Agrokorja. Interes skoraj polovične lastnice je predvsem v čimprejšnji povrnitvi lastnih kreditov.
S tem se Mihaljević delno strinja, izpostavlja pa tudi strateške tržne možnosti, ki jih je s tem na tržišču pridobila Sberbank.
Poleg Sberbanke imajo delež pri lastništvu bodočega novega Agrokorja tudi ameriški finančni skladi. Sodelovanje z njimi je odneslo tudi nekdanjega izrednega pooblaščenca hrvaške vlade Anteja Ramljaka. Ta je bil namreč deležen očitkov, da je posredoval pri donosnih pogodbah med ameriškim podjetjem AlixPartners, ki je bilo glavni svetovalec izredne uprave v postopku prestrukturiranja, ter družbo Texo Management, v kateri je delal še nekaj tednov po prevzemu vodenja izredne uprave Agrokorja. Na začetku leta se je namreč še vedno predpostavljalo, da bodo ključno vlogo pri restrukturaciji koncerna odigrali ameriški finančni skladi na čelu z ameriškim investicijskim skladom Knighthead Capital Plans, pojasnjuje Mihaljević.
Proces restrukturacije koncerna v ruskem lastništvu je tudi posledica afere, ki je odnesla hrvaško ministrico za gospodarstvo Martino Dalić, ki naj bi preko ameriških svetovalnih podjetij in borznoposredniških hiš za svetovalne pogodbe v procesu reševanja koncerna zaslužila več kot 70 milijonov evrov, meni Mihaljević.
Proces restrukturacije Agrokorja se bo po besedah Mihaljevića usmeril v jedrne agroživilske panoge in povečanje profita od prodaje ter prodajo deležev v drugih panogah, ki bi lahko zmanjšale zadolženost koncerna.
To potrjuje tudi članica izredne uprave koncerna Irena Weber, ki je izpostavila usmeritev delovanja Agrokorja k povečanju profitabilnosti iz poslovanja.
Kaj to pomeni za majhne, srednje in večje dobavitelje, ki so osem odstotni upniki terjatev? Novi lastniki so jim zagotovili, da bodo imeli vsaj v naslednjih petih letih prostor na policah hrvaškega Konzuma, slovenskega Mercatorja in srbske Idee.
Podoben scenarij naj bi se odvil tudi v slovenskem Mercatorju, ki ima po junijski objavi ocene vrednosti svojih posameznih podjetij največjo vrednost, in sicer 878,6 milijona evrov, kar je več kot tretjina vrednosti 19 osnovnih podjetij iz koncerna brez slovenskega trgovca.
Ruska banka Sberbank bo imela možnost zamenjave 18 delnic Mercatorja za delnice novega Agrokorja, kar ustreza 1,6-odstotnemu deležu koncerna. Mercator sicer ne bo mogel postati del novega Agrokorja, če se s tem ne bo strinjalo vseh 55 Mercatorjevih bank upnic, med katerimi so tudi velike slovenske banke v državni lasti na čelu z NLB-jem. Mercator kot najvrednejše premoženje Agrokorja lahko tako doleti tudi nov prodajni postopek.
Kot je izpostavil gospodarski minister v odhodu Zdravko Počivalšek, Mercator potrebuje stabilnega in močnega lastnika, od bank upnic pa pričakuje, "da bodo sledile svojemu poslovnemu interesu in s tem koristile tudi trgovcu." O tem ne dvomi Mihaljević, ki pojasni strateške načrte ruskih bank s koncernom Agrokor v regiji in s tem zaključuje današnji prispevek.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj