Imunost na argumente
Iz nacionalnega inštituta za javno zdravje so konec prejšnjega tedna sporočili, da so njihove analize precepljenosti prebivalstva pokazale upad kolektivne imunosti v Ljubljanski regiji. Ugotovitev je v javnost prišla ravno v času, ko je Ministrstvo za zdravje iz predloga zakona o zdravstvenem varstvu umaknilo določbo o finančnem sankcioniranju oz. samoplačevanju zdravstvenih zapletov, ki nastanejo kot posledica necepljenja. Med ukrepi, o vključitvi katerih se namesto tega sedaj razpravlja, je denimo vpliv cepljenja na višino otroškega dodatka ter omejitev vstopa v vrtce in druge izobraževalne ustanove.
Za uvod v problematiko Alojz Ihan, predstojnik katedre za mikrobiologijo in imunologijo, obrazloži medicinske vidike in pomen vzdrževanja kolektivne imunosti:
S problematiko necepljenja in širitvi tega gibanja se ukvarja tudi skupina študentov medicine na Univerzi v Ljubljani. Projekt Imuno cilja na raziskovanje, ozaveščanje in preventivno komunikacijo z družinami in posamezniki, ki problematizirajo programe obveznega cepljenja. Eva Vrščaj, vodja projekta, povzame nastalo situacijo:
Zakaj se s prenizko stopnjo pocepljenosti soočamo ravno zdaj, ter svoje videnje socio-političnih razlogov zanjo poda Ihan:
Vrščaj razloge za nastalo stanje v Sloveniji delno pripisuje nezaupanju medicinski stroki ter dostopnosti dvomljivih informacij o cepljenju na spletu:
Malce drugačno pogled na skupino ljudi, ki cepljenje zavrača, poda Mateja Černič, sociologinja iz Fakultete za uporabne družbene študije:
Državni mehanizmi, pristojni za urejanje področja javnega zdravstva, natančneje kolektivne imunosti, so po mnenju vseh treh sogovorcev pomanjkljivi. Vsi trije tudi pozdravljajo umik določila o sankcioniranju iz novele zakona o zdravstvenem varstvu, čeravno to argumentirajo iz različnih pozicij. Ihan:
Vrščaj skozi aktivno delovanje v nevladnem sektorju vidi tudi pomanjkljivosti državnega soočanja s problematiko:
Černič v tem oziru opozarja predvsem na socialne razsežnosti prizadevanj staršev, ki želijo vplivati na pravico izbire zdravstvenega posega v njihove otroke.
Kaj pa pozitivne prakse?
Černič naprti večino odgovornosti za ponovno pridobitev zaupanja staršev državnim institucijam in medicinski stroki:
Navklub temu je delo na terenu ali aktivno poseganje v diskurze, izhajajoče pretežno iz socialnih medijev in spleta precej zahtevno, že ko pride do vzpostavljanja osnovne komunikacije in zaupanja. Vrščaj:
O vplivu kolektivne imunosti na javno zdravje in morebitni potrebi po urgentnih ukrepih, Ihan.
S pregledom ukrepov za zagotovitev kolektivne imunosti v tujini današnji Kultivator zaključi Vrščaj.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj