Kakšna je alternativa Lukašenku?
V nedeljo bo zadnji glasovalni dan beloruskih predsedniških volitev, po enotedenskem predčasnem glasovanju. Za svoj 6. mandat se poteguje trenutni predsednik Aleksander Lukašenko, ki je oblast prevzel leta 1994. Državna volilna komisija je nedavno onemogočila kandidature več drugih kandidatov. Uradno niso pridobili dovolj podpisov za vložitev kandidature. Z onemogočenjem tradicionalnih kandidatov, naklonjenih liberalizaciji trga, so v ospredje stopili neortodoksni kandidati. Med njimi izstopa Svetlana Tihanovska, ki kandidira namesto moža, ki mu je aretacija preprečila kandidaturo. Tihanovska obljublja razpis pravičnih volitev in osvoboditev političnih zapornikov, drugega programa pa nima. Shodi Lukašenkovih protikandidatov so obiskani bolj množično kakor ob preteklih volitvah, zaupanje v Lukašenka pa pada. V aprilski anketi o zaupanju v predsednika, ki je bila izvedena v Minsku, mu je zaupalo le 24 odstotkov vprašanih. Predsednik množično udeležbo na shodih nasprotnikov pojasnjuje z vmešavanjem tujih držav, ki po njegovem želijo destabilizirati njegovo vlado. Tako je že prepovedal povolilne proteste, ki po vsaki njegovi izvolitvi opozarjajo na nepravičnost volitev.
Volitve se seveda soočajo z očitki o volilnih nepravilnostih, še posebej med predčasnim glasovanjem. Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi je vse beloruske volitve od leta 1995 označila za nepoštene. Letos je beloruska volilna komisija omejila število opazovalcev med predčasnimi volitvami na tri ljudi na posameznem volilnem mestu, uradno zaradi epidemije. Svetlana Tihanovska je svoje privržence pozvala h glasovanju na zadnji dan, ko naj bi bila možnost zlorabe manjša.
Aktivist Laksej Lavončik predstavi tokratne proteste in kot novost izpostavi proteste v manjših mestih.
Protestniki protestirajo tudi proti sumljivim razlogom, zaradi katerih mnogi kandidati niso mogli vložiti kandidature. Laksej Lavončik o prvotnih kandidatih in vzrokih, zaradi katerih niso pristali na volilnih glasovnicah.
Kot je pogosto v podobnih političnih situacijah v drugih državah, je Lukašenkova opozicija združena predvsem v zahtevi po njegovem odstopu. Notranje pa je, kot razloži Olga Drindova, urednica zbornika Analiza Belorusije na Univerzi v Bremnu, opozicija precej heterogena.
Po izločitvi teh kandidatov se je kot najpriljubljenejša kandidatka pojavila Svetlana Tihanovska, učiteljica angleščine in žena nesojenega kandidata, vlogerja Tihanovskega.
Svetlana Tihanovska z izjemo obljube o izvedbi pravičnih, demokratičnih volitev v roku 6 mesecev nima političnega programa. Olga Drindova razloge za njeno popularnost vidi v okoliščinah kandidature, predvsem v slabostih Lukašenka pri obravnavi pandemije.
Poleg pandemije pa prebivalce skrbita tudi ekonomija in poslabšanje odnosov z Rusijo. Ekonomija, močno odvisna od kvalitete odnosov z Rusijo, si ni opomogla od tako imenovane “vojne nafte, plina in mlečnih izdelkov” leta 2010, ko je Rusija ukinila uvozne subvencije na te izdelke.
Ljudi pa privlači tudi njena osebna zgodba.
Andrej Kazakevič, direktor Inštituta za politične vede “Politična sfera” v Minsku, razloži strategijo Lukašenkove kampanje.
Poleg tega se Lukašenko predstavlja kot steber stabilnosti in svari pred revolucijo, češ, država ne želi postati nova Ukrajina. Olga Drindova o tokratni neuspešnosti strašenja pred revolucijo.
Lukašenko je v volilnem manifestu obljubil okrepitev vezi z Zahodom in Vzhodom, hkrati pa je več evropskih držav, predvsem pa Rusijo, obtožil vpletanja v volitve. Natančneje, obtožil jih je, da poskušajo zanetiti množične upore proti njemu. S to obtožbo je tudi aretiral 33 “plačancev” iz Rusije in Ukrajine, ki naj bi delali za zasebno paravojaško skupino Wanger. Ukrajina je zahtevala izročitev svojih državljanov, Rusija pa svari, da bo aretacija resno vplivala na odnose med državama. Andrej Kazakevič o vzrokih za slabe odnose med državama.
Novost tokratnih protestov je njihova razširjenost v majhnih mestih. Vzroke za večjo politično angažiranost manjših mest in podeželja pojasni Olga Drindova.
K večji vidnosti malih mest in njihovih problemov je pripomogel Tihanovski s svojimi vlogi, ki jih je snemal po celotni državi.
Prav vlogi in socialna omrežja so ponudili nov vir informacij, ki mu ljudje bolj zaupajo kakor tradicionalnim medijem, ki so v državni lasti in zatorej zelo pristranski v prid Lukašenka.
Andrej Kazakevič predvideva, da bo kljub verjetni zmagi Lukašenka prišlo do političnih sprememb.
Olga Drindova pa se sprašuje, ali bodo državljani ostali močno politično aktivni in proteste razvili v dolgotrajnejši aktivizem.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj