Kam pripeljejo mitizacije

Sprejeta je bila nepravnomočna sodba haaškega Mednarodnega sodišča za zločine, storjene na področju nekdanje Jugoslavije, s katero sta bila minuli petek hrvaška generala Ante Gotovina in Mladen Markač obsojena na 24 oziroma 18 let zapora, tretji general na zatožni klopi Ivan Čermak pa je bil oproščen. Gotovina in Markač sta bila obsojena za izgon, deportacije, rope, uničevanje, umore, nečloveško dejanje in okrutno ravnanje. A glavni kamen spotike je, kot je povedala tudi premierka Kosorjeva, ideja združenega zločinskega dejanja, katerega cilj je bil prisilno in za vedno odstraniti srbsko prebivalstvo z območij na Hrvaškem v operaciji Nevihta poleti in jeseni 1995. Na vrhu te, po mnenju sodišča kriminalne združbe je bil takratni hrvaški predsednik Franjo Tuđman.

Čeprav je glavni sodnik v tem procesu Nizozemec Alfonse Orie poudaril, da se sodi posameznikom in ne vojaški akciji Nevihta, v oziroma neposredno po kateri so se dogajali navedeni zločini, in da je bila akcija zlorabljena za zločinske namene, dojemajo na Hrvaškem sodbo generaloma tudi kot sodbo sami državi Hrvaški. Tudi tu leži razlog za tako emocionalne reakcije Hrvatov, kot so jih hrvaški mediji ves teden prikazovali - z vsemi spremljajočimi grafikami seveda. Sodba, če bo ideja združenega zločinskega dejanja ostala tudi po drugi stopnji - obsojena se namreč lahko še pritožita -, tako ruši temelj, na katerem je postavljeno dojemanje domovinske vojne na Hrvaškem. Predvsem HDZ-jevska oblast je za lastne politične koristi obdobje vojne v devetdesetih in še posebej akcijo Nevihta mitizirala in fetišizirala do točke, ko je ta nacionalni naboj presegel vse meje razumnega. Dolgoletno poveličevanje generalov in tako imenovanih braniteljev, ki jih je po bojda napihnjenih uradnih evidencah zdaj že okoli pol milijona, je pripeljalo do popolnoma nekritičnega odnosa do lastne zgodovine, kar se je lepo videlo na protestih, polnih bizarnih, seveda s katoliškim duhom prežetih ritualnih priseganjih zvestobe generalom in državi. A protesti so bili kratkega daha.

V oddaji gostimo hrvaškega novinarja Denisa Latina, političnega filozofa in nekdanjega predsednika Hrvaškega helsinškega odbora, ki je raziskoval hrvaške vojne zločine, Žarka Puhovskega in sedanjega predsednika Hrvaškega helsinškega odbora Ivana Zvonimirja Čička.

Celotno besedilo in posamezne izjave najdete tukaj.