KRAVATA NAMESTO PUŠKE

Kolumbijska vlada je podpisala nov sporazum z uporniško skupino FARC. Podpis sporazuma je zaključna faza štiriletnega mirovnega procesa in več kot 50 let trajajočega konflikta. Za podrobnejši vpogled v konflikt prisluhnite odprtemu političnemu terminu z naslovom Kolumbija: 50 let samote, ki je dostopen na naši spletni strani. Povzemimo le, da so ob zaključku prejšnjega stoletja Združene države Amerike s Planom Kolumbija donirale velike količine denarja za boj proti trgovanju z narkotiki. Denar je okrepil kolumbijsko vlado, ki je z izgovorom boja proti prepovedanim substancam okrepila svojo vojsko in napade na levičarske upornike ter jih močno oslabila.

V nasprotju s prejšnjim sporazumom, ki so ga kolumbijski volilci zavrnili na referendumu drugega oktobra, bo o novem sporazumu odločal parlament. Po zavrnitvi prejšnjega sporazuma na referendumu se je kolumbijski predsednik Juan Manuel Santos sestal s prejšnjim predsednikom Alvarom Uribejem in drugimi nasprotniki sporazuma. Nov sporazum prinaša spremembe skoraj vsem 57 točkam sporazuma. Med drugim ne predvideva vpisa dogovora v ustavo, določa popis materialnih dobrin v lasti FARC-a in določa, da mora FARC predati vse informacije o njihovem odnosu do prekupčevanja z drogo. Zmanjšuje pa tudi denarno podporo, ki jo bo nova FARC-ova politična stranka prejemala iz javnih sredstev, in šibi določila glede enakosti spolov v sporazumu.

Mirovni sporazum sestoji iz šestih glavnih točk, ki jih pojasni Josephina Echavarria, predavateljica mirovnih študij v Innsbrücku in svetovalka mestnih oblasti v kolumbijskem mestu Medelin.

IZJAVA

FARC je bil ustanovljen leta 1964 z glavno agendo pravične razdelitve kmetijske zemlje in boja proti imperializmu. Kako bo agrarna politika FARC-a implementirana v nov mirovni sporazum, razloži Echavarria.

IZJAVA

Prvotni mirovni sporazum so na referendumu v začetku oktobra zavrnili močno organizirani konzervativci na čelu z bivšim kolumbijskim predsednikom Alvarom Uribejem, sicer nekdanjim političnim zaveznikom Santosa. K odnosu med nekdanjim in trenutnim  kolumbijskim predsednikom se bomo še vrnili, na tej točki pa omenimo tri glavne točke, okrog katerih se je mobilizirala opozicija: politično participacijo upornikov, enakopravnost spolov in pravico za žrtve spopadov.

IZJAVA

Druga velika sprememba v sporazumu se tiče enakosti spolov. Katoliška cerkev je z argumentom, da sporazum prinaša zmanjšanje pomena nuklearne družine, izsilila, da se iz dogovora črtajo sicer bolj progresivne določbe. Echavarria.

IZJAVA

Tretja mobilizacijska točka Uribejevih konzervativcev se je nanašala na žrtve spopadov. Stranka demokratičnega centra, ki je pravzaprav koalicija političnih strank, ki nasprotujejo političnim agendam FARC-a in sorodnih političnih skupin, je zahtevala stroge povračilne ukrepe za gverilce. V Kolumbiji so imele prav v Uribeju močno zaslombo tudi desničarske paramilice. Tega problema sporazum ne naslavlja, umika pa amnestijo za FARC-ove borce.

IZJAVA

Novi sporazum se tako ne ukvarja z desničarskimi paramilicami. Več pove James Brittain, kanadski avtor knjige o Farc-u:

IZJAVA

Drugi sporazum ni bil podpisan s tako velikim pompom kakor prvi. Prav tako se je Santos pred napadi konzervativcev zavaroval tako, da novi dogovor ne bo potrjevan na referendumu, temveč zgolj v kongresu, kjer ima Santosova Ljudska stranka za nacionalno enotnost večino. Razjasni Echhavaria.

IZJAVA

Leta 2010 se je Alvaru Uribeju iztekel drugi predsedniški mandat, zato je na predsedniških volitvah podprl Juana Manuela Santosa. Do leta 2012 sta bila velika zaveznika v boju proti levičarskim gverilcem, takrat pa je Santos spremenil svojo pozicijo, saj je ocenil, da je FARC dovolj oslabljen, da bo sprejel pogoje, postavljene s strani vlade.

IZJAVA

FARC-u se je od leta 2002 zmanjšalo število borcev iz približno 30 tisoč na današnjih 7000. Brittain kljub temu meni, da mirovni dogovor ni rezultat upada moči FARC-a, temveč spoznanja kolumbijske vlade, da FARC-a kljub zmanjšanem številu borcev ni mogoče premagati na izključno vojaški način:

IZJAVA

Oktobra smo lahko cinično spremljali napoved Santosovega prejema Nobelove nagrade za neuspeli mirovni sporazum. Nobelova nagrada za mir pa v nasprotju s kakšno pred njo, ki je bila podeljena na podlagi obljub, morda le ne bo povsem zaman. Echavarria meni, da bodo nekdanji levičarski gverilci iz sporazuma iztržili vsaj nekaj.

IZJAVA

Za mnenje o tem, kakšne družbene spremembe lahko prinese podpis sporazuma, smo vprašali tudi Jamesa Brittaina.

IZJAVA

ODPOVED: Kultivirala sta vajenka Tina in Lio.