Kultiviramo 3. vstajniško skupščino
Izpostavljamo dogodek, ki je v ponedeljek 21. januarja potekal v Zlatem zobu. Gre za tretjo vstajniško skupščino. Serija vstajniških skupščin, ki so poleg protestov in kot njihov del, eden od odgovorov na nemogočo situacijo v slovenskem političnem okolju. V torek ste v odprti platformi „Ni še gotovo“, lahko slišali besede udeležencev, ki so bile izrečene v prvem delu skupščine. S tem se skupščina ni končala, v resnici se je šele dobro začela. Oblikovanih je bilo namreč 10 9 delavnih skupin, ki so vsaka na svojem področju skušale začrtati pot, po kateri bi se bilo smotrno v nadaljevanju bojev organizirati in delovati ali pa oblikovati določene konkretne alternative obstoječemu.
Govorili smo z nosilci sedmih delavnih skupin, Mitjo Svetetom (Vrtanje lukenj v sistem), Dunjo Cvek (Pravni politični boj), Nikolo Janovićem (Borba na uradnem političnem prostoru), Gorazdom Norčičem (Tehniki), Jangom Manom (Neposredna demokracija), Vesno Bukovec (Kulturni in izobraževalni razvoj Slovenije) in Lenartom Zajcem (Socialni in zdravstveni program).
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentarji
V zaključku poročila skupine, ki je na vstajniški skupščini debatirala o socialnem in zdravstvenem programu, je prišlo do manjše napake, ko sem omenjal vojno proti drogam. V poročilu ni mišljeno, da se je vojna proti drogam končala pred petdesetimi leti, pač pa da Slovenija še vedno vodi vojno proti drogam na način, ki ga je zahodna evropa opustila, saj Slovenija zasvojence asocializira in marginalizira namesto, da bi jim pomagala ponovno vključitev v družbo in jim pomagala pri preživetju. Kot primer bi navedel, da v Sloveniji skoraj ne poznamo varnih sob, zaradi česar zasvojenci za uživanje drog uporabljajo javne (tudi toaletne) prostore. Takšno nenadzorovano uživanje drog pa seveda lahko vodi do širjenja različnih bolezni, odvrženih igel in podobno.
Komentiraj