Najemniški sindikalni boj
Slovenija se že več desetletij sooča s stanovanjsko krizo. To zadnja leta še bolj poglablja gradnja nadstandardnih in luksuznih stanovanj, ki so z visokimi cenami povprečnemu državljanu nedostopna. Obenem primanjkuje večje število stanovanj, ki bi bila dostopna in poceni. Na zadnji razpis stanovanjskega sklada Republike Slovenije, ki je v Novem Brdu ponujal 473 novih stanovanj po stroškovni najemnini, se je tako prijavilo 1228 prosilcev za stanovanja. Sklad ocenjuje, da v Sloveniji primanjkuje najmanj 9000 novih najemnih stanovanj. Velik problem je tudi lastniška struktura. Od vseh lastnikov nepremičnin jih ima tri tisoč v stanovanjskih nepremičninah skoraj sedem milijard evrov premoženja.
Pomanjkanje dostopnih stanovanj je v predvolilnem ozračju deležno pozornosti domala vseh političnih strank v Sloveniji. Tako denimo Socialni demokrati v svojem programu napovedujejo gradnjo deset tisoč javnih najemnih stanovanj do leta 2030, medtem ko Levica obljublja kar trideset tisoč stanovanj, sredstva za gradnjo pa bi dobili iz novega davka na prazna in nadstandardna stanovanja, ki ga je prav tako predlagala Levica. V zadnjem desetletju je bilo medtem zgrajenih komajda nekaj tisoč javnih najemnih stanovanj. Stranke aktualne koalicije se medtem zavzemajo predvsem za to, da bi država jamčila za stanovanjske kredite, ki bi jih mladi do 38. leta starosti, zaposleni za nedoločen ali določen čas, najeli pri bankah. Vendar pa tistim, ki nimajo zaposlitve, obljube kreditov prav nič ne pomagajo. Poleg tega dodatno spodbujanje povpraševanja po stanovanjih, ne da bi povečali ponudbo novih stanovanj, vodi v dodatno zviševanje cen stanovanj, s tem pa ta postanejo še bolj nedostopna.
Kot nam pojasni mladi raziskovalec na fakulteti za družbene vede Klemen Ploštajner, je bil izvirni greh stanovanjske politike v času samostojne države resda storjen že leta 1991 z Jazbinškovim zakonom. Ta je predvidel privatizacijo stanovanj, ki so bila pred osamosvojitvijo v družbeni lasti, kasneje pa so jih lahko najemniki odkupili po nizkih cenah. S tem so številni ljudje postali lastniki teh stanovanj. A še bolj problematičen je neobstoj stanovanjske politike vse odtlej.
S privatizacijo stanovanjskega fonda se je še pred Slovenijo soočila Velika Britanija. Govorili smo z Emmo Saunders iz škotskega najemniškega sindikata Living Rent, ki je najprej pojasnila, da se stanovanjska kriza na Škotskem poglablja že od leta 1980, ko je bil pod vlado Margaret Thatcher sprejet stanovanjski zakon. Ta je, podobno kot pri nas Jazbinškov zakon, najemnikom omogočil odkup najemniških stanovanj, ki so bila v lasti lokalnih skupnosti, po zelo nizki ceni. Za nadaljnjo gradnjo najemniških stanovanj pa britanska vlada kasneje ni poskrbela, s čimer je povzročila leta trajajočo stanovanjsko krizo.
Stanovanja, ki so bila kupljena po uveljavitvi zgoraj omenjenega zakona, so kasneje postala predmet finančnih vložkov, saj so jih lastniki raje kot za bivanje namenili oddajanju.
Kako lahko najemniki in ostali državljani s skupnim organiziranjem poskrbijo za izboljšanje stanovanjske politike, so včeraj na okrogli mizi na fakulteti za arhitekturo predstavili pri Zadrugatorjevem Inštitutu za študije stanovanj in prostora. Beseda je tekla o najemniških sindikatih. Ti so se »razpasli« predvsem po Veliki Britaniji, pogosti pa so tudi v Nemčiji in Španiji. Začetke in delovanje sindikata Living Rent predstavi Saunders.
Sindikat je začel delovati kot aktivistična skupina, ki je po referendumu za neodvisnost videla priložnost za večjo vlogo mladih v politiki. A kmalu so ugotovili, da zgolj z aktivizmom ne bodo dosegli rezultatov, ki so si jih zastavili. Zato so leta 2016 ustanovili najemniški sindikat. Danes ima ta več kot dva tisoč članov, v njem pa je zaposlenih trinajst ljudi.
Osrednji namen sindikata je, da nudi podporo svojim članom ter jih opolnomoči za reševanje najemniških problemov, pojasni Saunders.
Ena najpomembnejših nalog sindikata je, da pomaga pri najemniških problemih posameznikov.
Sindikat prav tako deluje na lokalni in državni ravni.
Tak sindikat bi bilo po mnenju Ploštajnerja treba ustanoviti tudi v Sloveniji. Sindikat bi okrepil položaj najemnika ter mu namenil orodja, da se zoperstavi najemodajalcem.
Saunders pojasni, kako so strukturirani najemniški sindikati.
Stanovanjsko vprašanje je bilo v Sloveniji do nedavnega depolitizirano. Prav tako pa stanovanjski problem še pred nekaj leti ni bil tako vseprisoten, kot je danes. To dvoje je botrovalo temu, da se pri nas še ni ustanovil najemniški sindikat, pojasni Ploštajner.
V preteklosti je sicer obstajala organizacija Združenje najemnikov Slovenije, a se je ukvarjala zgolj z najemom denacionaliziranih stanovanj, ne pa z zagovorništvom najemniškega razreda.
Po mnenju Ploštajnerja je ustanovitev najemniškega sindikata nujna. S tem bi tudi spodbudili državo, da se odzove na trenutno stanovanjsko krizo, saj bi ji nasproti stala organizirana skupina z jasnimi cilji in zahtevami.
Več o problemih najemnikov v Sloveniji boste lahko slišali jutri ob dvanajstih v oddaji Najemniški SOS.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj