Nemužu dihat!
Pred slabim mesecem je brutalna aretacija v manjšem češkem mestu Teplice na severozahodu države sprožila množične demonstracije tamkajšnjih Romov, ki se jim niso pridružili le Romi iz vse Češke, ampak tudi iz drugih srednjeevropskih držav. Povod je zelo sodoben – stanovalci hiše, pred katero je policija nasilno aretirala romskega moškega, so dogodek posneli in video objavili na internetu.
Šokantni posnetek Tomáševe smrti prikazuje, kako ga zadržujejo trije policisti – eden ga drži za noge, drugi mu nekaj minut kleči na vratu, tretji pa ga vklene v lisice. Moškega je mogoče slišati kričati, ko se zvija na tleh, preden začne šepetati in nato utihne pod kolenom policista. Videoposnetek aretacije Tomáša, ki ni bil oborožen, se je razširil po čeških družbenih omrežjih. Državna preiskava, ki je trajala le štiri dni, je ugotovila, da je policija ravnala zakonito, vendar lokalna romska skupnost ne zaupa legitimnosti preiskave. Tragična smrt Stanislava Tomáša je osvetlila položaj romske skupnosti na Češkem in v vsej Evropi.
Poročilo o rezultatih preliminarne avtopsije trdi, da je Tomáš umrl z drogami v krvi, klečanja policista na njegovem vratu pa sploh ne omenja kot morebitnega vpliva na smrt. Družina je po rezultatih preliminarne avtopsije policijo trikrat zaprosila za ponovno avtopsijo. Interni nadzorni organ policije je zahteve zavrnil, trdeč, da niso videli dokazov o nepravilnem ravnanju policije in zato tudi niso sprožili preiskave policijskega ravnanja s Tomášem. Zavrnila jih je tudi policija. Družina sedaj zbira denar za ponovno avtopsijo.
Lokalni aktivist iz Teplic, Miroslav Brož, pojasnjuje svoja prizadevanja za organizacijo pravne podpore za družino in prihodnjih pravnih postopkov. Na državnem sodišču ne pričakujejo zmage.
Gwendolyn Albert, novinarka portala Romea.cz, opozori, da je Češki vladni svet za manjšinske pravice Romov, katerega članica je tudi sama, policijo kritiziral zaradi nejasnega komuniciranja z javnostjo. Albert opiše, kako je policija spreminjala svoje poročanje o smrti Stanislava Tomáša.
Pričevanja policije o tem, da je Tomáš umrl v rešilnem vozilu, ni mogoče preveriti, saj javnosti znani posnetki ne prikazujejo, v kakšnem stanju je bil Tomáš tik pred prihodom rešilnega avtomobila in ob nalaganju vanj. Priče so medijem in policiji zatrdile, da Tomáš takrat ni kazal znakov življenja, da ni govoril ali se premikal. Povedale so tudi, da je bil Tomáš v lisicah, policija, ki ga je vklenila, pa s seboj ni imela ključev za odklepanje, zato so skupaj z reševalci čakali na druge policiste in ga šele nato dali v rešilno vozilo. To nato ni vozilo z vključeno sireno.
Posnetek ni popoln – malo pred tem, ko Tomáša naložijo v rešilno vozilo, je prekinjen. Prav tako ni znano, zakaj ne obstaja ali pa ni bil objavljen posnetek, posnet iz policijskega avtomobila, prisotnega na mestu aretacije. Nekatere priče trdijo, da jim je policija ukazala, naj zbrišejo posnetke aretacije in naj o tem, kar so videle, ne govorijo z mediji.
Jonathan Lee iz Evropskega centra za pravice Romov opozori, da priče verjetno so, a zaradi strahu pred policijo molčijo ali pa niso objavile svojih posnetkov.
Vsekakor drži, da je veliko nezaupanje Romov do policije upravičeno. Nezaupanje do policije, nasilne interakcije in pomanjkanje volje na notranjih ministrstvih za pregon policistov rišejo mračno podobo. Več Lee.
Policija tako trdi, da so vsi posnetki, ki jih imajo, trije posnetki prič, objavljeni tudi na družbenih omrežjih. Eden prikazuje Tomáševo aretacijo, druga dva pa prepir med Tomášem in drugim moškim, zaradi katerega je nekdo poklical policijo. Albert komentira omenjene posnetke in opozori, da policija nikoli ni pojasnila svoje pretirane rabe sile.
Zaradi posnetkov, na katerih policist kleči na vratu moškega iz marginalizirane skupine v lisicah, ki postaja vse šibkejši in nato kmalu umre, so mediji Tomáša takoj razglasili za češkega Georgea Floyda. Albert opiše odziv policije na to oznako in povzame izjave političnega vrha.
Četudi je prekomerna uporaba sile, tudi klečanja na vratu, pri češki policiji pogosta, pa je tokrat prvič, da je posnetek takšnega ravnanja zakrožil po družbenih omrežjih.
Takšni primeri policijske brutalnosti niso niti redki niti značilni samo za srednjo Evropo. Jonathan Lee pojasnjuje sistemski rasizem do romske populacije po vsej Evropi.
Spominske slovesnosti na zadušnici 26. junija, nekaj dni po Tomáševi smrti, so se udeležile tudi aktivistične skupine, lokalno prebivalstvo in Romi iz drugih čeških, slovaških in madžarskih krajev. S povečanjem števila udeležencev je spominska slovesnost prerasla v demonstracijo z vzkliki, ki so zahtevali enake pravice za Rome, in v demonstracijski pohod na lokalno policijsko postajo. Miroslav Brož, ki je bil prisoten na protestu v Teplicah, pravi, da so bili Romi podpore gadžev – Čehov, ki niso Romi – najprej veseli. A meni, da so aktivisti samovoljno prevzeli protest in mu spremenili obliko, da bi bil primernejši za družbena omrežja.
Albert opozori na diskriminacijo Romov, tako da primerja ravnanje policije z Romom Tomášem in aretacijo praškega strelca, ki je srečanje s policijo preživel.
Takšno enačenje Romov z odvisniki je posledica medijskega poročanja. Večina Čehov namreč nima osebnega stika z Romi, ki predstavljajo približno tri odstotke češkega prebivalstva. Podatki niso najbolj točni, saj nevladne romske organizacije opozarjajo, da se mnogi Romi zaradi stigme pri popisu prebivalstva ne opredelijo za Rome. Tudi sicer je zbiranje podatkov o življenjskih razmerah bolj ali manj prepuščeno nevladnim organizacijam. Državne redko izvajajo takšno izbiranje in še v redkih primerih, ko jih, teh podatkov ne razgrnejo javnosti.
Medijsko poročanje je torej krivo za dojemanje Romov kot odvisnikov, lenobnežev in neprilagojencev. Posledično v raziskavah javnega mnenja kar 80 odstotkov Čehov odgovarja, da imajo vseh skupin prebivalstva najbolj negativno mnenje prav o Romih. V javnosti vlada strah, da bo romska populacija na Češkem narasla, ko se bodo k tam živečim Romom priselili še Romi iz Slovaške. Romska manjšina na Slovaškem je namreč večja – predstavlja sedem odstotkov prebivalstva. Ta strah je neutemeljen, saj se češki Romi zadnjih trideset let v upanju na življenje z manj diskriminacije izseljujejo na Irsko, v Veliko Britanijo in Kanado. Medijska pokritost diskriminacije Romov je slaba, zato Tomášev primer izstopa.
Albert razloži, kako politiki Rome ob vsakih volitvah prikazujejo kot tujke v družbi, ki se ji ne zmorejo prilagoditi.
Primer tipične izjave o Romih predsednika Miloša Zemana je tista iz leta 2018, ko je pohvalil komuniste, ki so v času Češkoslovaške »pretepali Rome, če so ti zavračali delo«. V volilnih kampanjah pa se najdejo tudi primerjave Romov z podganami. Takšen pristop se strankam obrestuje, medtem ko stranke, ki postavijo Rome za svoje kandidate, izgubljajo sedeže.
Lee dodaja, da so Romi tako marginalizirani, da večinoma sploh ne razmišljajo o političnem udejstvovanju.
Revščina je tudi posledica odsotnosti vladne politike, te luknje pa nato krpajo nevladne organizacije. 58 odstotkov Romov v Evropi, starih od 16 do 24 let, ni zaposlenih in se ne izobražujejo ali usposabljajo za poklic. Slabe življenjske razmere v romskih skupnosti so se s pandemijo samo še poslabšale. Lee o vladnem ignoriranju potreb romskih skupnosti.
Čeprav velike nevladne organizacije romskemu prebivalstvu na Češkem nudijo nekatere socialne storitve, v takih skrajnih primerih, kot je uboj, ki ga zagreši policist, ne nudijo pomoči. Več o tem Brož.
Diskriminacija Romov v njihovem vsakdanjem življenju je torej velika; Miroslav celo opozarja na vzporeden stanovanjski trg zanje, na katerem za slabša stanovanja plačujejo višje najemnine.
Četudi romski aktivisti nosijo napise »Romska življenja so pomembna«, ne pričakujejo tako relativno velikih uspehov pri spreminjanju javnega mnenja o policiji, kot so jih dosegli ameriški aktivisti gibanja Black Lives Matter. Po javnih raziskavah sodeč, uživa češka policija 80-odstotno podporo. Umor Stanislava Tomáša te podpore ni zamajal. Aktivisti svojih upov tudi ne polagajo v češko policijo ali politiko, ki v kampanjah že desetletja uspešno uporablja antiromsko retoriko. Aktivisti, kot je Brož, upajo, da bo primer Stanislava Tomáša privedel do sprememb policijskega dela na ravni Evropske unije. Miroslav upa, da bodo klečanje na vratu, ki je v nekaterih evropskih državah že prepovedano, prepovedali v celotni Evropski uniji.
Kultivirala je Selma z Geino pomočjo.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj