Nizek krvni pritisk evroobmočja

Oddaja
9. 1. 2015 - 17.00

Podatki evropskega direktorata za statistiko Eurostat kažejo na pojav deflacije v evroobmočju. Še lanskega novembra je le-to beležilo 0,3 odstotno inflacijo, za december pa že 0,2 odstotno deflacijo. Trend upadanja inflacije je prisoten že dalj časa, kljub trudu Evropske centralne banke, da ohrani inflacijo na približno dveh odstotkih pa ta ni bila blizu te meje že vse od leta 2012.

Inflacija sicer pomeni padanje vrednosti valute, v omejenih odstotkih pa naj bi pomagala pri ohranjanju cen. Deflacija je obratni proces, ki prinaša padanje cen in rast vrednosti valute. To se sicer sliši posamezniku povšeči, gledano širše pa situacija ni tako ugodna, to nam pojasni Franjo Štiblar z Ekonomskega inštituta Pravne fakultete.

Izjava je na voljo v posnetku oddaje

 

Komentar na najnovejše Eurostatove podatke in uradno razlago vzrokov inflacije poda Aleš Delakorda iz analitsko-raziskovalnega centra Banke Slovenije.

Izjava je na voljo v posnetku oddaje

 

Z razlago, da so nizke cene energentov glavni razlog za inflacijo, pa se ne strinja Štiblar.

Izjava je na voljo v posnetku oddaje

 

Aleš Delakorda spregovori tudi o drugih razlogih za padanje inflacije, predvsem nizki gospodarski rasti v evroobmočju.

Izjava je na voljo v posnetku oddaje

 

Razlog za vztrajno negativno gospodarsko rast, ki je zgolj evfemizem za upadanje obsega gospodarstva, je predvsem napačna ekonomska politika v obdobju krize. Kakšna je ta politika in ali lahko Evropo primerjamo z Japonsko, ki se že desetletje spopada z deflacijo? Štiblar:

Izjava je na voljo v posnetku oddaje

 

Deflacija ni problematična samo zaradi ekonomskih posledic, ki jih nosi, temveč tudi zato ker se je z njo bistveno težje spopadati kot z inflacijo. Za boj z inflacijo je ponavadi dovolj dvig obrestnih mer s strani centralne banke. Deflacija pa za svoje izkoreninjenje terja več ukrepov - eden najbolj pogosto omenjanih je kvantitativno sproščanje, ki nam ga razloži Delakorda.

Izjava je na voljo v posnetku oddaje

 

O kvantitativnem sproščanju kot edinem ukrepu, na katerega se velja zanašati, pa je kritičen Franjo Štiblar.

Izjava je na voljo v posnetku oddaje

 

Čeprav finančni trgi in države članice evroobmočja že pričakujejo tovrstne ukrepe, pa ostaja uradna stran še vedno nekoliko zadržana.

Izjava je na voljo v posnetku oddaje

 

Ukrepi proti deflaciji, kakršnikoli že bodo, lahko le omiljujejo posledice slabe ekonomske politike. Za blagostanje vseh Evropejcev bi bilo torej treba prekiniti s politiko zategovanja pasu, ki jo vodi Nemčija. Z nasveti, kako se v prihodnje spopasti z varčevalnim primežem, zaključuje Franjo Štiblar.

Izjava je na voljo v posnetku oddaje

 

Deflacijo skupne evropske valute je špekulativnemu trgu Kultivatorja podvrgel Žan.

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Stara, arhivska, spletna stran.
randomness