"Pa mi vi povejte, če je to kriza"
Zdravstvena domova Kranj in Celje sta napovedala, da tamkajšnji družinski zdravniki ne bodo več sprejemali novih pacientov, saj so vsi že zdaj preobremenjeni. Podprli so jih v Sindikatu družinskih zdravnikov Praktikum in Sindikatu zdravnikov in zobozdravnikov Fides, v katerih državo pozivajo k ureditvi po njihovem mnenju kriznih razmer v primarnem zdravstvu. Sindikat delavcev v zdravstveni negi poudarja, da so preobremenjeni tudi medicinski tehniki in medicinske sestre. V Zavodu za zdravstveno zavarovanje so se odzvali, da po njihovi interpretaciji kriterijev zdravniki v obeh omenjenih zdravstvenih domovih še niso preobremenjeni in so dolžni sprejemati nove paciente. Minister za zdravje Samo Fakin pa ugotavlja, da krize ni.
V osrčju spora je različno razumevanje standardov in normativov za družinske zdravnike, ki se merijo z glavarinskimi količniki. Glavarinski količnik predstavlja število pacientov, ki jih ima posamezni zdravnik, uteženo glede na zahtevnost pacienta. Dojenčki in starostniki imajo tako večjo utež, mlajši pacienti pa nižjo.
Slovensko povprečje je 2400 glavarinskih količnikov na zdravnika, kar, kot pojasni Igor Muževič iz sindikata Praktikum, znaša približno 1750 pacientov.
Zavod za zdravstveno zavarovanje trdi, da zdravnik lahko začne zavračati paciente šele, ko preseže slovensko povprečje, torej približno 1750 pacientov. Muževič tako razlago zavrača kot neživljenjsko.
Zdravniki v Kranju in Celju so nove paciente začeli zavračati, ko so presegli glavarinski količnik 1995 oziroma približno 1550 pacientov. Že ta številka je, kot poudarja Muževič, kompromis. Strokovno usklajen normativ namreč določa najvišji glavarinski količnik 1500, kar se prevede v približno 1200 pacientov.
Količnik 1500 določa Modra knjiga standardov in normativov, ki so jo pripravili Zdravniška zbornica, sindikat Fides in Zdravniško društvo. Modra knjiga je osnova, na podlagi katere mora sledeč kolektivni pogodbi ministrstvo do septembra letos sprejeti kadrovske normative. Spoštovanje strokovnih standardov pa zapoveduje tudi Zakon o pacientovih pravicah, zato je Muževič prepričan, da zdravnik lahko zavrne nove paciente, že ko preseže količnik 1500.
Slovensko povprečje pri količniku 2400 za 60 odstotkov presega strokovno določen standard. Minister za zdravje Samo Fakin kljub temu zagotavlja, da krize na področju primarnega zdravstva ni.
Pregled podatkov Zavoda za zdravstveno zavarovanje kljub temu kaže nekoliko drugačno sliko. Dve tretjini ambulant po Sloveniji presegata celo državno povprečje 2400 glavarinskih količnikov. Te so torej tudi po strogih kriterijih Zavoda za zdravstveno zavarovanje preobremenjene. Podobno pa velja ne le za posamezne ambulante, temveč tudi tudi za celotna geografska območja. V več kot polovici od 55 območnih enot in izpostav Zavoda za zdravstveno zavarovanje so ambulante po istem kriteriju v povprečju preobremenjene. V Kranju in okolici obremenjenost v povprečju presega slovensko povprečje za 7 odstotkov. Če upoštevamo strokovno določen standard 1500 glavarinskih količnikov, pa so kranjske ambulante preobremenjene za 70 odstotkov. Podobno je v Celju, najhuje pa je v Logatcu, kjer obremenjenost v povprečju presega strokovno določen standard za dvakrat.
Kako je preobremenjenost videti v praksi? Alenka Nadler Žagar je družinska zdravnica s koncesijo v Ribnici. Strokovni standard 1500 glavarinskih količnikov presega za več kot dvakrat. Kot pojasni, na dan sprejme okoli 40 pacientov, ki potrebujejo pregled.
Samo teh 40 pacientov bi, če bi upoštevali strokovna priporočila iz Modre knjige, ki priporočajo čas prave obravnave med 12 in 15 minut, vzelo polnih 8 ur delavnika. A poleg tega Nadler Žagar sprejema tudi zahtevnejše bolnike, ker pa je ambulanta na podeželju, izvaja tudi hišne obiske.
Poleg teh 40 pacientov, ki potrebujejo pregled, Nadler Žagar opravlja še krajše obiske zaradi urejanja bolniškega staleža in podobnih razlogov. Skupaj sprejme tudi do 100 pacientov.
Kot rečeno, strokovni standardi priporočajo 12-15 minut na pacienta pri prvem pregledu. Koliko časa pa ima zdravnik resnično na voljo?
Zdravstveni minister Samo Fakin je zdravniškim sindikatom predlagal, da bi preobremenjeni zdravniki dobili dodatno plačilo.
Muževič iz sindikata Praktikum takšno rešitev zavrača, saj spodbuja preobremenjenost in posledično nestrokovno delo.
Res je, kot pravi Fakin, da sistem pri koncesionarjih, kjer dodatno plačilo že obstaja, deluje. A ne nujno v smeri kvalitetnejšega zdravstva, temveč v smeri povečanja števila pacientov na zdravnika. Iz evidenc Zavoda za zdravstveno zavarovanje je razvidno, da so najbolj preobremenjeni zdravniki prav koncesionarji. Tudi Nadler Žagar, ki ima koncesijo, sistem nagrajevanja preobremenjenih zdravnikov zavrača.
Trenutno je zanimanje za družinsko medicino in pediatrijo v osnovnem zdravstvu na zgodovinsko nizki ravni, pove Muževič:
Ministrstvo za zdravje je lani spomladi razpisalo 59 mest za specializacijo družinskih zdravnikov. Prijavilo se je 7 kandidatov. Po mnenju Muževiča je število razpisanih specializacij nerelevanten podatek, če se na razpise ne prijavi dovolj kandidatov:
Delež financiranja za primarno zdravstveno oskrbo je po besedah Muževiča na državni ravni 6 odstotkov. Muževič za primerjavo navede podatek, da je ta delež v Veliki Britaniji 8,5 odstotka, tamkajšnji zdravniki pa si prizadevajo, da bi bil še višji:
Število zdravnikov na 100 tisoč prebivalcev je pri nas v zadnjih 5 letih naraslo s 50 na nekaj čez 60, toda narasle so tudi potrebe po primarni zdravstveni oskrbi:
Za rešitev problema preobremenitve in zaposlovanje novih zdravnikov je najprej potrebno, da so ambulante financirane v skladu z veljavno zakonodajo, v zaključku današnjega Kultivatorja poudari Muževič:
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj