Po sankcijah sankcije

Ameriški predsednik Donald Trump je pred dvema dnevoma podpisal zakonodajo, s katero so sankcije proti Rusiji uveljavljene z izvršnim ukazom bivšega predsednika Baracka Obame leta 2014 dobile formo zakona. Z zakonom, ki tudi določa ekonomske sankcije proti Iranu in Severni Koreji, je predsedniku Trumpu onemogočeno, da bi na lastno pest umaknil ali olajšal ekonomske kazni proti Rusiji. Izdajanje in umik izvršnih ukazov je namreč v pristojnosti predsednika, sveže sprejeta zakonodaja pa bo v primeru namena Trumpa, da bi umaknil ali spremenil sankcije proti Rusiji, zahtevala revizijo ukrepov s strani Kongresa. Prav tako pa izglasovana zakonodaja uvaja nove sankcije za ruski energetski sektor. Te pa zadevajo tudi podjetja iz tretjih držav, ki sodelujejo z ruskimi v energetskem sektorju.

Na novo zakonodajo so se zato odzvale tudi evropske institucije in države. Ta bi namreč potencialno prizadela 8 že obstoječih ali načrtovanih plinovodov znotraj Evropske unije oziroma na njeni meji. Več o novih sankcijah pove George Voloshin iz svetovalnega podjetja Aperio Intelligence.

Izjava.

Sam zakon je bil v pripravi že več mesecev, na glasovanju 25. julija pa so se poenotili kongresniki obeh strani, rezultat glasovanja v predstavniškem domu je bil namreč 419 za in trije proti. V Senatu je bil rezultat podoben, od stotih senatorjev sta proti glasovala le dva. Predstavniki kongresa nove sankcije proti Rusiji utemeljujejo z dokazi o domnevnem ruskem vmešavanju v rezultat ameriških volitev. Zakon pa je očitno naperjen tudi proti širitvi ruskega vpliva na področju energetike. Del zakona z naslovom Proti ruskemu vplivu v Evraziji je napisal demokratski kongresnik Benjamin Carson in neposredno omenja načrtovan projekt plinova Severni tok 2.

Izjava.

Uveljavljanje sankcij proti tujim podjetjem, ki sodelujejo pri gradnji, popravilu ali razvoju plinovodov v ruski lasti, v zakonu ostaja pravica predsednika. Sankcije proti evropskim podjetjem, kot sta OMW ali Shell, z zakonom ne veljajo avtomatsko, temveč na pobudo predsednika in po posvetovanju  z predstavniki evropskih držav. Več Sijbren De jong s Centra za strateške študije v Haagu.

Izjava.

Vprašanje je, v kolikšni meri je ta zakon posledica merjenja moči med kongresom in predsednikom, v kolikšni pa poskus oteževanja ekonomskega sodelovanja evropskih držav in Rusije na področju energetike. Združene države so sicer začele na evropski trg uvažati utekočinjeni plin, vendar je ta delež zanemarljiv tako v odnosu do ameriškega izvoza tega energenta kot evropske porabe:

Izjava.

Rusija se je na ameriško odločitev o podaljšanju in širitvi sankcij odzvala z umikom dobrodošlice 755 ameriškim diplomatom. V Rusiji bo tako po 1. septembru lahko delovalo 455 ameriških diplomatov, kar je enako število, kot je ruskih diplomatov v Združenih državah Amerike. Več Voloshin.

Izjava.

Ameriška oblast je proti ruskim podjetjem in posameznikom uvedla sankcije leta 2014, ko je ruska vojska zasedla polotok Krim. Hkrati s sankcijami pa je rusko gospodarsko dodatno ošibil padec cen nafte, katerega so prav tako zakrivile Združene države.

Izjava.

Če so morda ameriške in evropske sankcije uspele prizadeti škodo ruskemu gospodarstvu, pa je njihov ideološki učinek vsaj do določene mere konsolidirajoč za rusko oblast. Ponudil je namreč podporni dokaz Putinovemu narativu o zunanji grožnji Rusiji pri uveljavljanju državnih interesov.

Izjava.

Zakon, s katerim so sankcije proti Rusiji za predsednika postale obveza in ne možnost, premika pristojnost ameriške zunanje politike z mesta predsednika na kongres. Če so sankcije še veljale kot izvršni ukaz pod Barackom Obamo, bo moral Trump, ki obljublja izboljšanje odnosov z Rusijo, pri možnem poskusu odprave sankcij dobiti podporo Kongresa. Sprava med obema oblastnima instancama pa v kratkem glede na odnose v sedmih mesecih Trumpovega predsednikovanja ni prav mogoča. Za današnji Kultivator zaključuje Voloshin.

Izjava.