Politični krogi in njihovi ekstremisti

V tokratnem Kultivatorju smo obravnavali koncept ekstremizma in iskanje le-tega na Slovenskem, s strani politične elite. Ta se terminov, povezanih z ekstremizmom, vse bolj poslužuje in se ga trudi na vso moč definirati. Med drugim tudi z natančno številko tako imenovanih skrajnežev, ki naj bi se pri nas sprehajali in bili v vsakem trenutku sposobni storiti neko ekstremno dejanje.

Ta teden je na seji Preiskovalne komisije za ugotovitev in oceno delovanja ekstremističnih skupin Marjan Miklavčič z Ministrstva za pravosodje vehementno in samozavestno trdil, citiramo: „Po mnenju policije, ki z njimi sodelujemo, se v slovenskem prostoru giba in nahaja približno 150 posameznikov, ki so sposobni v vsakem trenutku storiti neko ekstremno dejanje.“ Konec navedka. Oceno je torej ministrstvo za pravosodje pripisalo delu policije, ki pa je to zanikala. V pisnem odgovoru so nam z Generalne policijske uprave podali sledeč odgovor: “Glede v javnosti podane ocene, da je v Sloveniji okoli 150 posameznikov-skrajnežev, lahko samo še enkrat ponovimo, da to ni ocena policije, niti ne uradni podatek, ki bi izhajal iz uradnih ugotovitev policije.“

Odgovore na številna vprašanja so nam v oddaji podali psiholog Igor Areh, bivši policist Branko Lobnikar s Fakultete za varnostne vede v Mariboru in sociolog Gorazd Kovačič. V elektronski obliki so nam odgovorili z Ministrstva za pravosodje in Generalne policijske uprave.

Odklonilno ravnanje je po definiciji odklon od normalnosti. Normalno pa je tisto kar je v skladu z določenimi danimi, splošno veljavnimi zakonitostmi. Skrajnež je nekdo, ki deluje odklonilno toda prav tako deluje odklonilno znanstvenik, ki se uveljavljenih norm loteva na svoj individualen način. Individualnost in osebni prebliski so tisti, ki najpogosteje napravijo dva koraka naprej in s tem konkreten napredek, katerega kasneje vsi koristijo. Označevanje za skrajneže je posledično sporno.