Popotovanje od Bihača do Črnomlja in nazaj
Kleni in domoljubni Slovenci so v preteklih tednih z demonstracijami opozarjali na nezakonitost prehodov čez ograjeno reko Kolpo v Slovenijo in prosili za več vojske in policije v Beli krajini in na Kočevskem. V interesu njihove varnosti policija odgovarja z nezakonitimi izgoni beguncev nazaj čez Kolpo na Hrvaško. Čez slabo uro bodo aktivisti civilne iniciative Info Kolpa v atriju Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti predstavili Poročilo o nezakonitih kolektivnih izgonih na slovensko-hrvaški meji.
Aktivisti so namreč ugotovili, da se je junija lani pri obravnavanju ilegalnih prehodov meje drastično zmanjšalo število prosilcev za azil. Če je na policijski postaji Črnomelj med januarjem in majem 2018 za azil zaprosilo 97 odstotkov prebežnikov iz Hrvaške, je bilo junija takih le za tri odstotke. V resnici se ni zmanjšalo število tistih, ki so za mednarodno zaščito zaprosili, temveč tistih, ki jim je policija dovolila zanjo zaprositi. To pomeni, da so policisti na lastno pest odločali o tem, kdo je upravičen do mednarodne zaščite v Sloveniji in kdo ni. Civilna iniciativa Info Kolpa je svoje sume potrdila z vzpostavitvijo telefonske številke za begunce. Tam so prebežniki sporočali, kaj se z njimi dogaja po tem, ko so prečkali mejo.
Info Kolpa je le ena izmed civilnih iniciativ, ki spremljajo število nezakonitih prehodov meje na nevarnih predelih mej širom sveta. Delovanje takšnih iniciativ in njihov pomen opiše Arne Zupančič, aktivist iniciative Info Kolpa.
S poročilom o nezakonitih izgonih na slovensko-hrvaški meji je iniciativa seznanila tudi Varuha človekovih pravic, Ministrstvo za notranje zadeve in ostale pristojne institucije. Varuh je februarja izdal ločeno poročilo o dogajanju na meji in potrdil, da obstaja sum o nepravilnostih, a ni sprožil nadaljnjega postopka. Tudi danes smo iz njegove pisarne dobili odgovor, da še vedno preučuje poročilo o nezakonitih kolektivnih izgonih. Jošt Žagar, član civilne iniciative Info Kolpa, pojasni dogajanje v začetku spremljanja nezakonitega izgona beguncev na slovensko-hrvaški meji.
Število vrnjenih migrantov na Hrvaško spremlja tudi slovenska policija v svojih uradnih statistikah. Žagar.
Policija svoje početje opravičuje z izgovarjanjem na dvostranski mednarodni sporazum med Slovenijo in Hrvaško o izročitvi in prevzemu oseb, katerih vstop ali prebivanje je nezakonito, iz leta 2006. Vsebino dogovora pojasni Samo Bardutzky, docent na Pravni fakulteti v Ljubljani.
Dogovor med Slovenijo in Hrvaško ne zajema prosilcev za mednarodno zaščito, saj imajo takšni posamezniki, dokler njihova prošnja ni zavrnjena, pravico bivanja v Sloveniji. Nadaljuje Bardutzky.
Še več, Slovenijo obvezuje tudi dogovor o nevračanju, ki vsem podpisnicam deklaracije o človekovih pravicah prepoveduje vračanje ljudi v države, kjer je zanje nevarno.
Poleg vseh teh neskladij med delovanjem slovenske policije in pravom pa v oči najbolj bode širitev policijskih pooblastil. Policija namreč ni pristojna za odločanje o pravici do zaprositve za mednarodno pomoč. O tem se odloča kasneje, ko je posameznik že na varnem v azilnem domu. Pojasni Bardutzky.
Jošt Žagar razloži, da širjenje in sočasna zloraba pristojnosti policije lahko pomenita nevarnost. Predvsem s strani policije, ki krši zakone lastne države.
Iz poročila je razbrati, da policija deluje nezakonito na več ravneh. Poleg prej opisanih kršitev mednarodnega prava prihaja tudi do klasičnega nasilja. Sicer ne tako sistematično in pogosto kot na Hrvaškem, a posamezni primeri obstajajo. Danes je sicer v prostorih Policijske akademije v Tacnu potekala novinarska konferenca Sindikata policistov Slovenije, na kateri je ena od tem bila stanje na meji s Hrvaško. Na novinarski konferenci so sindikati izrazili nezadovoljstvo nad delom in besedami premierja Marjana Šarca, člana njegovega kabineta Aleša Črnčeca in ministra za notranje zadeve Boštjana Poklukarja.
Vlado sindikati obtožujejo zanemarjanja problematike migracij in pri tem posredno pozivajo k spremembi azilne zakonodaje. Predvsem pa opozarjajo na kadrovsko podhranjenost policije, zaradi katere naj bi tudi trpela varnostna situacija na južni meji. Ob vprašanjih novinarjev, ali lahko bolj specifično opišejo, kako je ogrožena varnost, niso podali zadovoljivega odgovora. Ob omembi poročila iniciative Info Kolpa se tudi niso želeli opredeliti do ugotovitev o ilegalnih izgonih. Arne Zupančič povzame nezakonitosti delovanja policije na slovensko-hrvaški meji.
S takim delovanjem policija priliva olje na ogenj slabih življenjskih razmer beguncev in posledično lokalnega prebivalstva tako v Bosni in Hercegovini kot v Sloveniji in na Hrvaškem.
Povratniki iz Slovenije na Hrvaško v veliki večini tam ne zaključijo svojega potovanja. Hrvaška policija jih praviloma preko zelene meje pošlje v Bosno in Hercegovino, pred tem pa jim velikokrat odvzame osebno lastnino in jim prečita kozje molitvice. Vračanje velikega števila migrantov ogroža tudi stanje v migrantskih centrih v Bihaču in Veliki Kladuši, ki ga pojasni Matej Kavčič iz civilne iniciative Info Kolpa.
Poleg prenatrpanosti pa je infrastruktura v centrih za begunce že tako neustrezna. Kavčič pojasni, da primanjkuje tudi formalnih organizacij, ki bi se s tem problemom ukvarjale, zato večino bremena prevzemajo samoiniciativni lokalni prebivalci.
Slovenija vrača nekatere migrante na Hrvaško kljub temu, da je znano, da jim tam pretita nevarnost in najverjetnejši izgon v tretjo državo. Kot poudari Bardutzky, slovenske policije k vračanju ne zavezuje dogovor z Republiko Hrvaško.
Policija je pri svojem nezakonitem delovanju zaščitena z zapletenostjo pravnega sistema v Sloveniji. Migranti namreč imajo nekaj pravnih sredstev, a kot opozori Bardutzky, imajo zelo majhne možnosti za njihovo uveljavljanje.
Prav sodniška odločitev bi lahko pripomogla k prenehanju nezakonitih izgonov na slovensko-hrvaški meji, saj bi začrtala okvir delovanja državnih organov. Bardutzky pojasni, da za zdaj policija in ostale institucije delujejo neusklajeno in niso prepričane v svojo zakonitost.
Po drugi strani iniciativa Info Kolpa ne bo čakala na pravno odločitev in je pripravila peticijo. V njej zahtevajo odstop od bilateralne pogodbe s Hrvaško ter odgovore varuha človekovih pravic in ministra za notranje zadeve na odprta vprašanja glede nezakonitih izgonov na Hrvaško. Peticijo predstavi Tit Starc iz iniciative Info Kolpa.
Peticijo lahko najdete tudi na spletni strani Radia Študent. Vljudno vabljeni na predstavitev Poročila o nezakonitih kolektivnih izgonih na slovensko-hrvaški meji v atriju Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU ob šestih.
Za zdaj odgovorne institucije, kot sta Varuh človekovih pravic in Ministrstvo za notranje zadeve, nimajo pripravljenih odgovorov na vprašanja civilne iniciative. Migranti bodo tako očitno še nekaj časa nelegalno vstopali in spet izstopali iz Republike Slovenije.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj