Pozor, »občani«!
V Kočevju je to sredo potekal koncert z imenom Stop nasilju. Srečanja na osrednji ploščadi se je kljub dežju udeležilo nekaj sto ljudi, ki je izkoristilo priložnost za izražanje nezadovoljstva nad porastom vandalizma in nasilja v občini. Na odru in v pogovoru s predstavnikom civilne iniciative ni bilo zelo neposredno rečeno, kdo so nepridipravi, ki vnašajo nemir v kraj na reki Rinži. Bolj direktni so bili v novomeškem Dolenjskem listu. Citiramo:
“Dvajset pobalinov zadnje dve leti neusmiljeno brez bojazni seje strah ljudem na Kočevskem. Nič jih ne ustavi. Grožnje, pretepi, razbojništva, izsiljevanje, nadlegovanje, razgrajanje, dnevni vlomi v hiše, lope, garaže, kleti, avtomobile, kraje v trgovinah, na bencinskih servisih, gostilnah … je, tudi po policijskih poročilih sodeč, postala stalnica teh barabinov, lokalna oblast pa jih je zaradi objestnosti in brezobzirnosti poimenovala kar tolpe, ki delujejo po zahodnemu vzorcu. Niti v rokah drži peščica mladcev romske etnične skupnosti, njihovim starejšim rojakom pa se pripisujejo druga nezakonska dejanja: črne gradnje, nelegalno bivanje na tujih površinah, cvetoča divja odlagališča, nelegalno kurjenje odpadnih materialov …”
Gre za staro zgodbo periferije, ki jo zanemarja prestolnica, slepa za težave krajev izven meja ljubljanske obvoznice. Občina pod vodstvom župana Vladimirja Prebiliča je šestega septembra sklicala izredno seje, ki je imela eno samo točko: varnostne razmere v Kočevju. V uradnem vabilu na sejo stoji zapis, da je razlog za sklic “povečan obseg vandalizma, kraj in drugih kriminalnih dejanj, neodzivnost pristojnih služb na te dogodke pa se kaže tudi v nastanku civilnih iniciativ.”
Da ne bi bilo kakšne zmede, o komu je govora, se je v zapisniku znašel tudi zapis o “črnih gradnjah, nelegalnem bivanju na tujih površinah, porastu divjih odlagališč in nelegalnem kurjenju odpadnih materialov.” Občina je v odziv na to sprejela zahteve o dodatnem varovanju poslopij in pozvala policijo in sodišča, naj opravljajo svoje delo. Dan pozneje so Kočevci dobili zagotovila iz Ljubljane, da so na jug napotili več deset pripadnikov posebne policijske enote s službenimi psi in konjenico.
Še isti dan je na Facebooku svojo prvo objavo naredila iniciativa Stop nasilju, ki redno zbira anonimne prijave občanov, ki si bojda, v strahu pred maščevanjem, ne upajo policiji prijaviti neljubih dogodkov. Govori Maks Vovk, član civilne iniciative, ki je organizirala koncert.
V Kočevju, kot drugod v Sloveniji, tako vztraja prepričanje, da policija ne opravlja dela tako, kot bi morala. Glavni osumljenci za poletni domnevni porast dejanj vandalizma in tatvin so skupina 15-20 mladoletnih Romov.
Kočevski romski svetnik Marjan Hudorovič umirja žogico in dodaja, da sploh ne gre v celoti za romsko mladino. Medijska poročanja iz Kočevja zgolj krepijo odmeve iz ulic in občinskih sej, ki ustvarjajo sliko Kočevja, kjer se ljudje ne upajo več nikamor in so ceste prazne.
Predsednik Foruma romskih svetnikov Darko Rudaš opozarja, da država ni ustrezno uredila sofinanciranja občin z romskim prebivalstvom, ki pa so kljub vsemu upravičene do določenih projektov, a to ne zadošča.
Srečo Dragoš z ljubljanske Fakultete za socialno delo opozarja, da imajo desetletja ignoriranja romske problematike za posledico nastanek nečesa, kar imenuje “kulturo revščine”.
Kratkoročne rešitve povečanja policijske prisotnosti bodo le stežka spremenile stanje na terenu.
Trenutna socialna politika Slovenije zgolj poglablja neenakosti, te se pa nato manifestirajo v odklonskem obnašanju.
Dragoš meni, da Slovenija dela napako, ko ni pripravljena finančno in materialno dvigniti ljudi iz revščine.
Na Kočevskem večina Romov živi v naseljih izven središča občine, tako da so že geografsko ločeni od večinskega prebivalstva. Kočevski Romi si delijo usodo s preostalimi pripadniki manjšine v jugovzhodni Sloveniji, kjer se ni aktivno delovalo proti getoizaciji, za razliko od na primer Prekmurja.
Dragoš opozarja, da stanje Romov ni bilo pretirano boljše niti v času Jugoslavije.
Stalnica v slovenskem prostoru je tudi odklonilen odnos do romske manjšine.
Član civilne iniciative Maks Vovk opozarja, da so pripravljeni tudi na državljansko nepokorščino, če se ne bo izboljšalo stanje glede “občanov” - kot sami Rome označujejo na Facebooku.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj