Preigravanja v Sredozemlju

Vlada Republike Ciper, ki obvladuje grški del otoka je v torek prekinila mirovna pogajanja s Turško republiko Severni Ciper namenjena ponovni združitvi razdeljenega otoka. Poteza naj bi bila odziv na začetek turškega iskanja zalog nafte in plina v morju južno od otoka, ki je mednarodno priznano kot izključna ekonomska cona Republike Ciper. Na tem območju je ciprska vlada sicer že razdelila koncesije za raziskovanje italjanskemu ENI-ju, korejskemu Kogas-u, francoskemu Totalu, ruskemu Novateku in ameriškemu Noble energy.

Aktualni spor korenini v kompleksni zgodovini otoka. Ciper je razdeljen vse od leta 1974, ko je turška vojska kot odziv na grški državni udar v Nikoziji zasedla severni del otoka in nekaj let pozneje ustanovila, sicer le od Turčije priznano Turško republiko Severni Ciper. Od takrat je potekalo več krogov pogajanj, katerih uspeh je v upanju na boljši izkupiček vedno blokirala ta ali ona stran. Težavnost rešitve ciprskega problema nam je opisal Ahmet Sözen iz Vzhodno-sredozemske univerze na turškem delu otoka:

Izjava je dostopna tukaj.

Februarja letos sta se sprti strani po desetih letih zopet usedli za pogajalsko mizo. Dobre pol leta kasneje so pogovori prekinjeni. Andreas Theophanous iz Univerze v Nicosiji na grškem delu Cipra za tak razplet dogodkov krivi turško agresijo:

Izjava je dostopna tukaj.

Njegov kolega Sözen na drugi strani tamponske cone, ki jo na otoku vzdržujejo Združeni narodi, si situacijo razlaga nekoliko drugače:

Izjava je dostopna tukaj.

Tekom prvega desetletja tega stoletja je več držav v regiji začelo z raziskavami morskega dna v svojih izključnih ekonomskih conah v upanju, da se tam nahajajo zaloge energentov. Konec desetletja je postalo jasno, da se pod valovi vzhodnega Sredozemlja nahajajo zaloge zemeljskega plina. Ameriška geološka uprava jih je leta 2010 ocenila na 122 trilijonov kubičnih čevljev, kar bi zadostilo trenutno skupno evropsko porabo tega energenta za dobrih 6 let. Svetovno gledano so te zaloge po velikosti sicer skoraj zanemarljive, a jim je pomembnost dvignilo pospešeno evropsko iskanje možnosti za diverzifikacijo virov zemeljskega plina po plinski krizi leta 2009, še bolj pa po letošnjem sporu z Rusijo glede krize v Ukrajini.

Ciprske zaloge so torej občutno premajhne za potrebe evropskih držav, vendar pa so odkrite rezerve del sredozemskega območja, ki ga lahko Evropska unija delno vključi v svoj projekt izboljšanja energetske varnosti. Nadaljuje Ayla Gürel iz nevladne organizacije PIRO Ciper:

Izjava je dostopna tukaj.

Maja je Ciper obiskal podpredsednik Združenih držav Amerike Joe Biden, kar je predstavljalo najvišji ameriški obisk na otoku v zadnjih 50 letih, mnogi pa so ga povezovali prav z iskanjem novih virov plina za Evropo. Vendar niso le energenti tisto zaradi česar se pogled zahoda obrača proti Cipru. Dogajanje v vzhodnem Sredozemlju je za zahodne zaveznike pomembno tudi iz drugih razlogov. Nadaljuje Profesor James Ker-Lindsay iz London school of economic:

Izjava je dostopna tukaj.

Nadaljuje Sözen:

Izjava je dostopna tukaj.

A sprememba v turško-izraelskih odnosih ni edina geopolitična sprememba v regiji v zadnjem času. Konec istega leta se je začela arabska pomlad, ki je premešala razmerja moči in odnose v regiji. Pojasni Ker-Lindsay:

Izjava je dostopna tukaj.

Nejasnost te slike povečuje umik prej vseprisotnega policaja ZDA iz regije. Tako imenovano ameriško vodstvo iz ozadja dopušča dosedaj nevidene možnosti uveljavitve regionalnih sil. Turčija kot najmočnejša pomorska sila v vzhodnem Sredozemlju in rastoča ekonomska sila je vsekakor ena izmed njih. Ker-Lindsay zato meni, da je turško vmešavanje v ciprske plinske posle del širše igre:

Izjava je dostopna tukaj.

Turškim ambicijam se nasproti postavlja zahodno podprta vlada Republike Cipra, ki obvladuje južni del otoka in zahteva nemoteno pravico dostopa do energetskih virov pod morjem. V zavedanju, da se je nezmožna postaviti po robu Turčiji in da ne more računati na brezpogojno podporo zahoda, skuša zavarovati svoje interese po zemeljskem plinu s podeljevanjem koncesij zahodnim podjetjem:

Izjava je dostopna tukaj.

Ravno strah pred turško grožnjo je tisto, kar napaja nacionalizem grškega dela Cipra in slabi možnosti uspeha mirovnih pogajanj, ki se vlečejo čez štiri desetletja. V aktualnem sporu se je ciprški premier Nico Anastasiades znašel pod navzkiržnim ognjem tako s strani lastne opozicije kot strani turških ciprčanov na drugi strani pogajalske mize. Grüelova s tem utemelji že slišano tezo o nedavni prekinitvi mirovnega procesa:

Izjava je dostopna tukaj.

Od odkritja zemeljskega plina v vzhodnem Sredozemlju se pojavlja teza, da bi ta lahko pripomogel k združitvi Cipra. Argument se v nekaterih izvedbah naslanja na primer bojujočih se evropskih držav, ki naj bi jih združila Skupnost premoga in jekla. Oba otoška sogovornika se strinjata, da bi zaloge energentov lahko pripomogle k združitvi, a hkrati kaj lahko spudbujajo tudi konflikt. Govori Sözen:

Izjava je dostopna tukaj.

Theophanous odgovornost za nadaljni razvoj dogodkov nekoliko bolj direktno naprti turškemu postopanju:

Izjava je dostopna tukaj.

A žal zgodovinske izkušnje kažejo, da zaloge surovin večkrat spodbudijo konflikt, kot mirovne sporazume. Ker-Lindsay tudi na Cipru vidi to možnost kot verjetnejšo:

Izjava je dostopna tukaj.