Prosta trgovina na Pacifiku
Poslušali smo začetek tedenskega nagovora ameriškega predsednika Baracka Obame, s katerim je v začetku lanskega oktobra delovnemu ljudstvu predstavil zaključno besedilo prostotrgovinskega sporazuma transpacifiško partnerstvo ali krajše TPP.
Taisti sporazum je ta teden doživel podpis dvanajstih finančnih ministrov v novozelandskem Aucklandu. Gre za največji svetovni sporazum doslej, ki zajema skoraj 40 odstotkov svetovnega gospodarstva. Države podpisnice ZDA, Avstralija, Kanada, Nova Zelandija, Brunej, Čile, Singapur, Japonska, Malezija, Mehika, Peru in Vietnam so se zavzele za skupno regulacijo trga in predvsem odpravo tarif, ki po besedah Baracka Obame prinaša večjo gospodarsko rast in boljše delovne pogoje.
Transpacifiško partnerstvo je nadgradnja dosedanjih trgovinskih sporazumov med pacifiškimi državami in prinaša velike spremembe za države podpisnice predvsem na področju delavskih pravic, zaščite avtorskih pravic, zasebnosti državljanov in pogojev glede proizvodnje in prodaje zdravil. Kaj točno pomenijo spremembe za dotične države, razloži Binoy Kampmark iz melbournske univerze RMIT.
Pričakovani ekonomski učinki sprejetja prostotrgovinskih sporazumov tudi po raziskavah objavljenih s strani sodelujočih držav niso prav veliki. Kakšne nevarnosti pa prinaša usklajevanje zakonodaje po načrtu transpacifiškega partnerstva, Berry Coates iz novozelandske organizacije It’s our Future.
Četudi so se države podpisnice zavezale k uveljavitvi določenih standardov dela, nižanje delavskih pravic ostaja resna grožnja.
Transpacifiški sporazum vključuje različno močne gospodarske države, kar prinaša različne učinke na delavske standarde v državah podpisnicah. Sporazum med drugim prinaša večjo mobilnost delavcev. Več o tem Kampmark.
Drugi problematični aspekt transpacifiškega sporazuma je zakonodaja o avtorskih pravicah, ki prinaša večje omejitve ter prenaša ameriške standarde in zakonodajo na ostale države podpisnice, s čimer pa le-tem povzroča gospodarsko izgubo. David Cristopher iz kanadske organizacije Open Media.
Uveljavitev transpacifiškega partnerstva predstavlja nevarnost tudi uporabnikom internetnih storitev. Z uveljavitvijo sprejetega sporazuma je namreč tudi možnost pregona uporabnikov zaradi nekomercialnega kršenja avtorskih pravic.
Farmacevtska industrija bo lahko glede na sporazum patente zavarovala za daljše obdobje, uvaja pa se tudi koncept ekskluzivnega marketinškega zavarovanja patentov tudi po izteku trajanja patenta, kar pomeni da bodo podatki o generičnih zdravilih dlje časa pod zaščito imetnika patenta. Več o problemih, ki jih prinaša monopol nad zdravili Coates.
Podpis sporazuma je prinesel veliko nestrinjanja s strani civilne družbe v državah podpisnicah transpacifiškega sporazuma. Večji protesti so se v prejšnjih dneh odvijali v glavnem mestu Nove Zelandije, Wellingtonu, kjer so protestniki in aktivisti napovedali nadaljnji boj proti dokončnemu sprejetju sporazuma, ki mora biti ratificiran še s strani nacionalnih parlamentov v naslednjih dveh letih, ko naj bi sporazum začel veljati.
Transpacifiško partnerstvo je zgolj eden v vrsti velikih multilateralnih prostotrgovinskih sporazumov. Leta 1994 je administraciji ameriškega predsednika Billa Clintona uspelo izpeljati Severnoameriški prostotrgovinski sporazum, ki je združil trge Mehike, ZDA in Kanade. Slednji sporazum, bolj znan pod kratico NAFTA, je imel namen, da se razširi v prostotrgovinski sporazum, ki bi združeval obe Ameriki. Sprejem vseameriškega sporazuma so leta 2003 zavrnile Venezuela, Brazilija in Argentina.
Dve leti poprej je v Dohi potekalo ministrsko srečanje v okviru Svetovne trgovinske organizacije, kjer je skupina 90-ih držav zavrnila poskuse predstavnikov ZDA in Evropske unije, da investicije, državna naročila in tržno posredništvo preidejo pod pooblastila Svetovne trgovinske organizacije. Taiste države so septembra 2003 zapustile peto ministrsko srečanje članic trgovinske organizacije v Cancunu zaradi nasprotovanja agendi liberalizacije nacionalnih gospodarstev. Podobno neuspešen je bil Balijski vrh novembra 2013, vlogo odpiranja gospodarstev korporacijam pa so vse bolj prevzeli prostotrgovinski sporazumi med državami. Nadaljuje ekonomist Bogomir Kovač.
Vsepogostejši in vseobsežnejši prostotrgovinski sporazumi tako obidejo pogajalsko mizo, za katero bi se lahko oblikovala opozicija.
Povezovanje preko Pacifika, glede na seznam držav podpisnic, narekuje tudi geopolitčni interes. ZDA poskušajo prostotrgovinski sporazum uporabiti tudi kot orožje za omejevanje rasti držav, na primer Kitajske, katerih interesi se križajo z njenimi.
Novi prostrgovinski sporazum pri vzhajajočih velesilah na Vzhodu, ki so iz sporazumov izključene, pomenijo grožnjo, ki pa rezultira v podvajanju podobnih sporazumov in finančnih institucij. Za Kultivator zaključi Kampmark.
Kultivirala sta Jošt in vajenka Barbara.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj