Radio Študent – konstantno bolan radio

Študentska organizacija Univerze v Ljubljani oziroma ŠOU je na včerajšnji seji na drugem branju potrdila svoj letošnji proračun, močno okrnjen zaradi upada sredstev iz zmanjšanega obsega študentskega dela med epidemijo covida-19. V prvem branju proračuna ta Radiu Študent ni zagotavljal niti v pravilniku ŠOU določenega minimuma financiranja v višini 4 odstotkov proračuna. V drugem branju se je v proračunu navedena višina koncesijske dajatve, torej prihodka ŠOU od deleža študentskega dela, znižala za približno 300.000 evrov. Tako sedaj nespremenjena vrednost sredstev, namenjena radiu, zadošča zahtevam pravilnika. Radio bo tako s strani ŠOU-a prejel zgolj 120.000 evrov letnih sredstev. Gre za upad temeljnega vira financiranja radia, ki se v tem času že tako ali tako sooča z resno finančno krizo. Ministrstvo za kulturo je namreč povedalo, da lahko letos do rebalansa proračuna zagotovi zgolj tretjino sredstev, že potrjenih na razpisu za medijske vsebine. Ta sredstva so v prejšnjih letih predstavljala znaten delež prihodkov radia. Nenazadnje je med epidemijo močno upadel tudi radijski prihodek iz marketinga. Zaradi vsega navedenega je bil radio prisiljen uvesti varčevalne ukrepe, tako da se že do sedaj močno podplačani sodelavci, ki ustvarjamo radijski program, od junija dalje odpovedujemo delu svojih honorarjev. Ob tako negotovem finančnem stanju se postavlja vprašanje, koliko časa bo radio še lahko deloval s tako obširnim programom kot do sedaj. Ob tem je treba izpostaviti, da programa v času epidemije ni krčil, kljub oteženemu delu zaradi protikoronskih ukrepov. Z včerajšnje seje ŠOU:

Izjava

Nižanje sredstev radia s strani ustanoviteljice ŠOU sicer ni novost, a nikoli do sedaj številka ni bila tako nizka. Trend upadanja sredstev se je začel že leta 2012, razloži Robert Mohorič, finančnik Radia Študent.

Izjava

Drugi izrazit padec sredstev se je nato zgodil v letih 2015 in 2016. Od takrat se mora radio vsako leto pogajati za višino financiranja. Naklonjenosti ŠOU do radia gotovo ni ravno spodbujalo niti neodvisno novinarstvo sodelavcev radia, ki so večkrat razkrivali afere znotraj ŠOU in o njih kritično poročali. Več Mohorič:

Izjava

Letos proračun ŠOU sredstva radia še dodatno drastično niža in zanj predvideva zgolj 120.000 evrov. Če je nižanje sredstev zaradi objektivnega upada dohodka ŠOU še lahko razumeti, pa je težje razumeti, zakaj se je delež radia znižal neproporcionalno glede na financiranje drugih zavodov ŠOU. Tako je s 3. mesta padel na 5. mesto po višini financiranja zavodov. Mohorič izpostavi še dodatna sredstva iz ŠOU, namenjena specifičnim projektom, od katerih prav tako letos ne bo nič.

Izjava

V splošnem je delež sredstev, ki jih radio dobi od ŠOU, od leta 2012 do danes upadel s približno 40 na 25 odstotkov. Tako je radio že v prvem valu nižanja sredstev ŠOU v letih 2012 in 2013 začel iskati alternativne vire sistemskega financiranja.

Izjava

Poleg upada sredstev s strani ŠOU se radio sooča tudi z negotovim financiranjem medijskih vsebin s strani Ministrstva za kulturo. To za zdaj zagotavlja zgolj tretjino od slabih 100.000 evrov obljubljenih sredstev. 

Izjava

Koliko od teh sredstev bo radio dejansko dobil, bo znano septembra ob rebalansu vladnega proračuna. 

Tretji upad sredstev zaradi razmer med epidemijo je občuten v marketingu radia. Več Mohorič.

Izjava

Zaradi upada treh virov dohodka, torej s strani ŠOU, s strani Ministrstva za kulturo in s strani radijskega marketinga, je bil radio prisiljen v varčevalne ukrepe. Opiše Mohorič.

Izjava

Kljub izvajanju ekonomskopropagandnega programa Radio Študent ostaja eden redkih nekomercialnih medijev v Sloveniji, ki kvaliteti vsebin daje absolutno prednost pred komercialnimi trendi. Da takšen tudi ostane, je še toliko pomembneje v času vsesplošne komercializacije celo največjih slovenskih medijev. Tako denimo novela zakona o medijih, ki je ravno prišla v javno obravnavo, predvideva širjenje prostora oglaševalskih vsebin na javni radioteleviziji, s katerim naj bi nadomestila nižanje državnih dohodkov. Predpogoj za neuklanjanje tržnim zahtevam in ohranjanje kvalitetnih vsebin je dovoljšnje sistemsko financiranje medijev. To velja tudi za Radio Študent, najstarejši nekomercialni študentski radio v Evropi.