Raziskovanje po vezah
Upravni odbor Agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije oziroma ARRS je pretekli četrtek za direktorja ponovno izbral Józsefa Györkösa, tega mora zdaj potrditi še vlada. Visokošolski sindikat Slovenije in Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije v izjavi za javnost pozivata vlado, naj zavrne predlog za ponovno imenovanje Györkösa na mesto direktorja, ki je na tej poziciji že od leta 2014. V času svojega pet let trajajočega mandata se je večkrat soočal z očitki korupcije in drugih nepravilnosti. V skupni izjavi obeh sindikatov z naslovom »Dovolj imamo institucionalizirane korupcije ter neresnega odnosa ARRS do raziskovalk in raziskovalcev!« opozarjajo na netransparentno upravljanje z javnimi sredstvi za raziskovanje.
Predsednik Visokošolskega sindikata Slovenije Univerze v Ljubljani Gorazd Kovačič nasploh o pomanjkljivostih delovanja ARSS, na katere so v zadnjih petih letih opozarjali raziskovalci in raziskovalke:
ARRS je obtožbe označila za izjemno resne in jih v celoti zavrnila. Kot dokaz za transparentno delovanje navaja dejstvo, da je agencija lani januarja prejela ugotovitve Komisije za preprečevanje korupcije Republike Slovenije, v katerih bi naj bilo razvidno, da ima ARRS dobro urejen institut nasprotja interesov.
Za mesto direktorja je poleg Györkösa kandidirala tudi Urša Opara Krašovec, ki je imela po mnenju Kovačiča dober in prepričljiv program ter hkrati opozarjala na nepravilnosti delovanja agencije, s katerimi naj bi se upravni odbor strinjal. Opara Krašovec pove, da je vse sporne prakse izpostavila na odboru:
Glede na to je bila odločitev odbora, da potrdi starega direktorja, nepričakovana, in kot pravi Kovačič, šok za raziskovalce, med katerimi so redki zadovoljni z delovanjem ARRS. Kovačič meni, da za odločitev obstajajo razlogi:
Opara Krašovec je delo agencije problematizirala že večkrat v preteklosti.
Ena od problematik so med drugim recenzentski postopki. Kovačič poudari, da pogosto recenzenti denimo niso niti pregledali vloge.
Opara Krašovec dodaja, da argumenti agencije, da ne more vplivati na recenzentske postopke, ne držijo.
Najbolj odmeven primer problematičnega recenzentskega postopka je bil primer kardiologa Marka Noča, prejemnika Zoisove nagrade za dosežke, ki mu je ARRS lani zavrnila nadaljevanje financiranja raziskovalnega projekta. Opara Krašovec je že tedaj opozorila na neprimernost recenzije.
Poleg nerensega in podcenjujočega odnosa agenciji očitajo koruptivno delovanje, in sicer zaradi prirejanja kriterijev domnevne znanstvene uspešnosti, ki se meri s sistemom A3. Nekatere programske skupine bi naj zaradi prirejanja kriterijev in dobrih zvez z ARRS povečale obseg raziskovalnih ur, ki se upoštevajo pri določitvi obsega sredstev za izvajanje in financiranje raziskovalnih programov. Sistem A3 predstavi Kovačič.
Raziskovalci se sicer na splošno pogosto soočajo z nestabilnim financiranjem in negotovo zaposlitvijo. Prvi korak k ureditvi stanja raziskovalcev je storila Univerza v Ljubljani, ki je julija 2018 izdala navodila, naj raziskovalcem, zaposlenim z verižnimi pogodbami za določen čas, ponudijo pogodbe za nedoločen čas. Nekatere fakultete sicer tega še vedno niso storile. Širšo problematiko financiranja raziskovalne dejavnosti predstavi Kovačič, ki pove, da je visokošolski sindikat za reševanje opisane problematike predlagal vzpostavitev posebnega sklada.
Določba o ustanovitvi takšnega sklada je sindikatu uspelo umestiti tudi v predlog raziskovalnega zakona, ki pa je ob padcu vlade obtičal v predalu.
Po predlogu zakona bi ARRS pri podeljevanju sredstev opravljala le še evalviranje.
Kultivirali sta vajenka Ajda in Zala.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj