Se vidimo na Bosporju
Po skoraj petih letih diplomatskega molka so se v luči glajenja medsosedskih sporov v Carigradu sestali predstavniki Grčije in Turčije. Zaradi spora v Egejskem morju, ki traja že od zgodnjih sedemdesetih let, so odnosi med sredozemskima članicama zveze NATO dolga leta viseli na tanki nitki. Razmere med Atenami in Ankaro je lani zaostril turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan, ko je oznanil, da odpira mejo z Grčijo, s tem pa še dodatno obremenil sredozemsko migracijsko pot. Po Erdoğanovem manevru so se vrstili negativni odzivi iz jedrnih držav Evropske unije. Zaradi nesodelovanja grških in turških oblasti pa je nekaj deset tisoč beguncev postalo žogica na igrišču geopolitičnih interesov.
Že pred begunsko krizo je bilo Egejsko morje zaradi teritorialnih sporov in nedoločenega zračnega prostora žarišče nestrinjanj med državama. Grški otoki blizu turške obale Turčiji uveljavljanje ekonomskih interesov v Sredozemlju. Medtem so Grki zaskrbljeni zaradi drznih potez turškega predsednika, saj naj bi ta poskušal grške otoke odrezati od celinske Grčije.
Erdoğanovo pripravljenost za pogajanja mnogi razumejo kot prilagajanje Evropski uniji, saj je decembra dejal, da želi v odnosih z EU »obrniti nov list« in znova graditi zaupanje. Želel naj bi tudi liberalizirati vizume za turške državljane ter iztržiti reformo tako carinske unije kot migrantskega sporazuma iz leta 2016, s čimer bi praktično prisilil Bruselj, da bi Turčiji plačeval za zadrževanje migrantov, ki želijo v jedrne države Evropske unije. Po triurnem vrhu grško-turških delegatov v Carigradu naj bi se pogovori o sporazumu nadaljevali v Atenah. Neposredna pogajanja med Grčijo in Turčijo so se torej začela v luči turške integracije v EU. Strokovnjakinja za turško-grške odnose Çigdem Nas s Tehniške univerze Yildiz pove, kako so se odnosi med državama poslabšali leta 2016, ko sta prekinili redna srečanja.
Zakaj se torej pogajanja sedaj ponovno začenjajo, potem ko so lani odnosi med Grčijo in Turčijo dosegli najnižjo točko v zadnjih letih?
Lani se je spor glede razmerja na morju še posebno zaostril, potem ko je Turčija na sporna območja poslala raziskovalno ladjo z močnim vojaškim spremstvom, ki je raziskovala geologijo morskega dna, kjer naj bi se nahajala bogata nahajališča nafte in zemeljskega plina.
Vprašanje o pravicah do eksploatacije morskega dna še dodatno zapleta spor na Cipru.
Za to, da sta obe strani znova sedli za zeleno mizo, je poskrbela tudi Evropska unija.
Çigdem Nas opozarja, da politika Turčije v vzhodnem Sredozemlju temelji na dolgoročnih interesih, ki izhajajo iz njenega geografskega položaja. Poleg tega ima pomembno vlogo pri definiranju zunanjepolitičnih ciljev tudi vojska.
V prvem delu svoje skoraj dve desetletji trajajoče dominacije v turškem političnem prostoru se je turški predsednik Erdoğan predstavil kot prozahodni modernizator, ki je v Turčijo popeljal neoliberalne reforme. To je spremljala zunanja politika, ki je poskušala z vsemi sosedi vzdrževati dobre odnose. V zadnjem desetletju, ko je se je Zahod le počasi pobiral po gospodarski krizi in je Bližnji vzhod politično pretresla arabska pomlad, se je poskusil prezentirati kot prvi med muslimanskimi voditelji, Turčijo pa je predstavljal kot zgled za ostale države v regiji. Turška zunanja politika je bila tako v zadnjem obdobju precej agresivnejša.
Ta agresivna politika je imela tudi notranjepolitične vzroke. A tudi s tega vidika se je veter te politike obrnil. Napetosti v zunanji politiki so začele utrujati tudi domačo javnost.
Eden od razlogov za preobrat v diplomatski drži Turčije je tudi slabša ekonomska situacija v državi. Po tem, ko je odtekanje tujega kapitala povzročilo hudo valutno krizo, je turški predsednik Erdoğan novembra lani močno zasukal smer ekonomske politike. Zamenjal je več ključnih ministrov in guvernerja centralne banke. Del tega obrata je tudi naprezanje, da bi Turčijo prikazal v čim boljši luči pred tujimi investitorji.
Kot razloži Nikos Christofis, zgodovinar z univerze v Leidnu, ki se ukvarja z polpreteklo zgodovino turško-grških odnosov, so spremenjen ton turške zunanje politike zaznali tudi v Grčiji.
Hkrati z začetki pogovorov med državama, ki sta pet let molčali, se je Grčija začela intenzivneje obroževati.
Grčija je že sredi decembra sprejela finančni načrt za leto 2021, ki je zmanjšal sredstva za zdravstvo, sredstva, namenjena oboroževanju, pa povečal kar za tretjino: s 3,4 na 5,5 milijarde evrov. Za oboroževanje je Grčija ta mesec uporabila približno 7 milijard evrov, od tega kar 2,5 milijarde za lovce - napadalna vojaška letala. Edini problem – če zanemarimo ne preveč miroljubno sporočilo Turčiji – je dejstvo, da Grčija tega denarja nima. Christofis:
Po podpisu pogodbe o nakupu lovskih letal je bila druga provokativna poteza Grčije v tem tednu pogovorov odločitev grškega parlamenta, da razširi grške teritorialne meje v Jonskem morju, torej na zahodnem delu države, s 6-ih na 12 morskih milj od obale. kar ji dovoljuje konvencija Organizacije združenih narodov o pomorskem pravu, ki jo je Grčija ratificirala, Turčija pa ne. Christofis pojasni svojo kritično držo do tovrstne grške politične poteze.
Kot pravi Nas, bi tovrstno ravnanje Grčije nekoč v Turčiji izzvalo hude negativne reakcije, danes pa je drža Turčije drugačna.
Poleg tega je Grčija za Turčijo le ena izmed številnih zunanjepolitičnih front. Dejstvo pa je, da si je Turčija nasprotnike nakopala tudi drugod.
V Turčiji, pravi Nas, širša javnost ni obremenjena s turško-grškim konfliktom.
Turško javnost bolj kot odnosi z Grčijo zanimajo odnosi z Evropsko unijo. To je povezano z dejstvom, da si Turki želijo boljših odnosov, ki bi, kot smo že izpostavili, posledično pomenili boljšo ekonomsko realnost v državi.
Na drugi strani grška javnost pozorno spremlja odnose s sosedo. Turčija velja za sovražnika, grški politiki pa tovrstno mnenje instrumentalizirajo v svojo politično korist. Spor s Turčijo je tudi tisto, kar pripomore k ponovni izvolitvi, pove Christofis.
Čustva v sporu s Turčijo v Grčiji razpihujejo tudi mediji.
Sosedi, ki sta bili poleti na robu vojne, bosta tako sedaj nadaljevali tehnične razgovore. Večinoma na grško-turški spor gledamo v luči turških ekspanzivnih teženj, a kot kažejo trenutna, ponovno vzpostavljena pogajanja, je Turčija tista, ki si bolj želi izboljšave medsosedskih odnosov.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentarji
Oi, že kar nekaj časa poskušam poslušat oddajo, pa mi niti aplikacija niti spletna stran ne predvaja posnetka:/
Hvala za opozorilo!
Sem popravu.
Komentiraj