Sledi denarju
V prazničnem razpoloženju so 22. decembra novoizvoljeni predstavniki Študentskega zbora Študentske organizacije Univerze v Ljubljani, torej ŠOU, obljubili izboljšanje komunikacije s svojimi zavodi. Novoizvoljeni predsednik Klemen Petek je obljubil vzpostavitev funkcije vodje kabineta, ki bo zadolžen za redno komuniciranje z zavodi. Petek je takrat tudi napovedal, da vreména bodo ereševcem se zjasnile.
A novoletne zaobljube letno uresniči le 9 odstotkov prebivalstva. Na prvem branju proračuna 30. 12. je študentski zbor ŠOU, ustanovitelja Radia Študent in plačnika slabe četrtine njegovih sredstev, predlagal prekinitev financiranja Radia Študent. Še prej je študentski zbor spremenil pravilnik. Po novi različici ŠOU Radiu Študent in drugim zavodom ni dolžan izplačati minimalnega števila odstotkov iz koncesijskih dajatev, torej štirih odstotkov za Radio Študent. V skladu s tem so se odločili, da ne bodo več ustanovitelj Radia. Temu so dali tridnevni rok, da sporoči, ali želi sam najti novega ustanovitelja ali pa ga bo prodal ŠOU. Kot razlog za poskus prodaje so našteli kritično poročanje o ŠOU, premajhno osredotočenost na dogodke ŠOU in to, da so nekateri honorarni sodelavci radia kandidirali na volitvah za študentski zbor. Opozorili so tudi na zmanjšanje proračuna zaradi upada študentskega dela. Vendar pa je skoraj trimilijonski proračun vezan predvsem na koncesijsko dajatev, katere višina ni odvisna od zaslužkov študentskega dela.
V proračunu za leto 2021, ki šteje slabe tri milijone, torej ni prostora za Radio Študent ali za ŠOLT. Se pa sredstva med drugim najdejo za Kampus, ki mu je namenjenih 325.000 evrov. Ta je seveda že od marčevske prve razglasitve epidemije zaprt in bo verjetno še kar nekaj mesecev. Na vprašanje, čemu je bilo Kampusu v letu 2020 namenjenega toliko denarja, je včeraj, na 3. seji študentskega zbora, odgovoril Alen Rajkovič, direktor Kampusa.
Študentski zbor se ukvarja tudi s prodajo nepremičnin, ki so v lasti ŠOU. Med drugim so tako 28. januarja 2019 sprožili postopek prodaje prostorov na Kersnikovi ulici 4, v katerih je bival Zavod Kersnikova. Četudi je strategija nepremičnin in investicij Študentske organizacije Univerze v Ljubljani iz leta 2014 predvidevala, da bi skupaj s solastnico, Mestno občino Ljubljana, prostore obnovili, se je ŠOU odločil za prodajo, saj bi bil strošek obnove prevelik. Posledično je moral Zavod Kersnikova najti novo, začasno rešitev. Trajno rešitev v obliki večjih prostorov še iščejo. Poleg tega so imeli zainteresirani za nakup le 14 dni časa, da vložijo varščino, oziroma 16 dni za vložitev pogodbenega predloga.
Jurij Krpan, umetniški vodja Zavoda Kersnikova, je bil nad prodajo presenečen.
Krpan kritično o splošnem upravljanju ŠOU z nepremičninami
Slaba javna podoba ŠOU seveda ni nič novega. Pred nekaj manj kot osmimi leti je takrat nova in zagnana študentska politična skupina Iskra poskušala doseči reformo ŠOU. Kot pove nekdanji član Iskre, kasneje pa član aktualnopolitične redakcije na Radiu Študent Božidar Kolar, je edini način za reformo ŠOU sprememba statuta te organizacije, ki ga je Iskra takrat želela doseči s študentskim referendumom.
Ključna težava ŠOU je tradicionalno ta, da v poslanske vrste pritegne politične oportuniste in študente, ki v tej organizaciji ne vidijo organizacije za politično delo, ampak priložnost za enostaven zaslužek in odskočno desko za svoje kariere. Kolar.
Lahko je torej razumeti, kako takšni politični predstavniki - brez znanja, kaj šele dolgoročne vizije za dobrobit študentov - na drugem branju proračuna za 2021 po celotedenskem poročanju o pomenu Radia Študent in dolžnostih ŠOU med drugim izjavijo:
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj