Z obvezo brez dopolnila
Etapno predstavljanje zdravstvene reforme se je včeraj ustavilo pri eni njenih ključnih točk. Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je javnosti razgrnila ključne poudarke predloga Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki pomembno spreminja financiranje zdravstvene blagajne. Kot je predlagano, se po 24-tih letih, kolikor jih šteje aktualni zakon, obeta odprava dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, storitve, ki bodo ostale v enakem obsegu, pa bodo financirane s solidarnostno koncipiranim zdravstvenim nadomestilom. Z odpravo dopolnilnega zavarovanja se bo okrepila vloga že zdaj osrednjega Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, krajše ZZZS, ki dobiva dodatne pristojnosti, zakonski predlog pa posega tudi v bolniške izostanke, nadomestila in druge pravice.
Po več letih političnih, strokovnih in drugih diskusij Ministrstvo za zdravje pod vodstvom Kolar Celarc pričakovano ukinja dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Na mesto njega prihaja zdravstveno nadomestilo, ki vključuje vse prebivalce Slovenije. Plačilo bo odmerjeno progresivno glede na bruto dohodek posameznika. Pri tem ne bo štel le aktivni bruto dohodek posameznika oziroma višina mesečna plače, kot se posplošeno poroča, pač pa tudi pasivni prejemki. Vlasta Kovačič Mežek z Ministrstva za zdravje, ki je sodelovala pri pripravi predloga zakona.
Zavezanci bodo razvrščeni v sedem razredov. Tisti z najnižjimi dohodki, torej v višini minimalne plače ali manj, bodo plačevali 20 evrov, tisti z najvišjimi, to je v obsegu 5-kratnika povprečne plače, pa 75 evrov mesečno. Slednjih je dobrih 5.200, tistih, ki bi padli v prvi razred, pa slabih 750.000. Ali če se poigramo še s procenti: zadnji trije razredi z najvišjimi dohodki obsegajo 3,5 odstotka upravičencev, prvi razred z najnižjimi prejemki pa 46,5 odstotkov. Mnogi v tem razredu ne bodo dosegli niti minimalne plače, ali pa so celo brez dohodkov. Zanje se, kot pojasnjuje Kovačič Mežek, ne bo spremenilo nič.
V Novi Sloveniji v progresivno zastavljenem zavarovanju, ki v okviru prispevnih stopenj po njihovem obstaja že v aktualni ureditvi, vidijo populističen ukrep zdravstvene ministrice. Poslanec NSi Jernej Vrtovec.
Po drugi plati Marko Kržan, strokovni sodelavec Združene levice, pozdravlja predlagano progresijo plačevanja prispevka, a verjame, da še obstaja prostor za izboljšave.
Drug pomemben ukrep so poenotene prispevne stopnje. Namesto sedanjih 11 stopenj bodo te poenotili na tri. Prispevni stopnji delodajalcev in delojemalcev ostajata in v enaki višini, za upokojence pa se bo povišala. Slednjo sicer plačuje državni proračun.
Ministrstvo za zdravje obljublja, da se kljub spremenjenemu financiranju nabor storitev, do katerih bodo upravičeni zavarovanci, ne bo spremenil. Po drugi strani pa se nabor izločenih zdravstvenih storitev, ki jih zavarovanje več ne bi krilo, širi s trenutnih 9 na predlaganih 17, med drugim “za medicinske zaplete, ki so nastali kot posledica uveljavljanja zdravstvenih storitev izven mreže javne zdravstvene službe” in “zdravstvene storitve, ki so posledica zdravljenja bolezni, ki neposredno izhaja iz opustitve obveznega cepljenja.” Tako imenovana košarica zdravstvenih storitev bi bila po novem opredeljena zakonsko in ne v pravilniku, kot je trenutno v veljavi.
Kržan ohranitve obsega pravic po pravni sistematizaciji ne vidi kot samoumevne. Vprašali smo ga, ali nova ureditev pomeni tudi lažjo morebitno spremembo košarice pravic v prihodnosti:
Zavarovalnice, ki nudijo dopolnilno zdravstveno zavarovanje, nad predlagano ureditvijo kakopak niso pretirano navdušene. Maja Krumberger iz Slovenskega zavarovalnega združenja pojasni pomen aktualne ureditve za sektor:
Ministrica za zdravje je zavarovalnicam ob predstavitvi zakona namignila, da se sedaj ponuja priložnost za tiste “prave oblike” zavarovanj, kot so nadstandardna oskrba, nadstandarni materiali in podobno. Krumberger soglaša, pa vseeno pripominja:
Že zdaj osrednji Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije z ukinitvijo dopolnilnega zavarovanja, ki je predstavljal poglaviten del njihove dejavnosti, po predlogu dobiva še okrepljeno vlogo. Vlasta Kovačič Mežek.
Predlog Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju predvideva tudi aktivnejšo vlogo ZZZS in zdravstvenega ministrstva pri pripravi zdravstvenih programov in financiranju le-teh. S tem naj ne bi prihajalo do zapletov v zvezi z neplačanimi opravljenimi zdravniški storitvami, ki presegajo zastavljeni program.
Z večjimi pristojnostmi pa ZZZS dobiva tudi okrepljen nadzor.
Tomaž Gantar iz Desusa ima do povečanega vladnega nadzora zavoda pomisleke, in sicer tudi v luči pogostih menjav vodij ministrstva za zdravje.
Trenutni sistem financiranja nima zagotovljenih proticikličnih mehanizmov, ki bi ustrezno ublažili potencialne neugodne učinke finančnih nihanj zaradi gospodarskih kriz, zato se financiranje prši. Tako predlagani zakon črta aktualni 60. člen, ki opredeljuje, da se invalidnim podjetjem in drugim organizacijam, ki zaposlujejo invalide, izdana zdravstvena sredstva za te povrnejo in med ukrepi za zagotavljanje novih proračunskih sredstev navaja ukinitev oprostitve. Natančnejše obrazložitve ukrepa in ali to pomeni konec tovrstne vzpodbude za zaposlovanje invalidnih oseb Ministrstvu za zdravje do konca redakcije ni uspelo podati. Po koncu redakcije je ministrstvo za zdravje poslalo pojasnilo na to temo: "Glede oprostitve plačevanja prispevkov za invalidska podjetja gre za spremembo dosedanje ureditve, ko zdravstveni prispevki za inv. podjetja niso bili plačni; ta oprostitev je v predlogu ukinjena, privzemamo enako ureditev, kot velja za plačilo prispevkov za PIZ. Plačilo zdravstvenih prispevkov prevzame proračun RS."
Ena izmed večjih sprememb, ki jih uvaja novi predlog, je tudi časovna omejitev trajanja bolniškega dopusta, in sicer na eno leto brez prekinitve oziroma 18 mesecev v dveh letih s prekinitvami. Argumentacijo za omejitev je poleg tiste s strani ministrstva, ki govori o tem, da smo edina država v EU z neomejenim trajanjem bolniške, podal Branko Zorman, poslanec SMC:
Združena levica temu delu predloga nasprotuje, o tem, zakaj, zopet Kržan:
Tudi Socialni Demokrati niso enotni glede morebitnih posledic tako arbitrarne določitve maksimalnega trajanja bolniške in argumentacije zanjo. Komentira poslanka Bojana Muršič:
Kultivirali so Marcen, Jankovič in večni vajenec Vitežnik.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentarji
Ponoven pritlehen nateg vseh, baje seveda "v naše lastno dobro". Nesposobna ministrica, predsednik vlade in ostala jara gospoda koalicije nesposobnjakovičev/ kot vse do danes/ se igrajo igrice v svojem od ljudi izoliranem peskovniku. Zakaj ni nikjer protestov, podobno kot jih ni bilo, ko so nategnili celo generacijo pri pokojninskem,- dolgoletno plačevanje prispevkov po eni stopnji pokojnina pa po mnogo nižji... Kje so sindikati, kar v drugem peskovniku iste mivke,kje so civilno družbeni gobezdači itd. Pogledaš si si državno proslavo in obraze v prvi , drugi vrsti, program itd in glede nivoja ni težko najti izraz, ki ustrezal pritlehnosti.
Komentiraj