Zakon o degradaciji okolja
Zvečer, ravno v času večernih poročil, bo v Državnem zboru glasovanje o noveli Zakona o varstvu okolja. Ta je bila v obravnavi, natančneje drugem branju, včeraj v poznih večernih urah in se je že s časovno uvrstitvijo izognila širši medijski pozornosti. Zato pa je novela dvignila nemalo prahu v civilni sferi, nanj pa je imela nekaj pripomb tudi varuhinja človekovih pravic. Zjutraj je pred državnim zborom potekal tudi protest, ki sta ga organizirala društvo Eko Krog in društvo Eko Anhovo in dolina Soče. Nekatere najbolj sporne točke so členi, ki omogočajo izdajo okoljevarstvenega dovoljenja upravljalcu, ki ne dosega standardov najboljših razpoložljivih tehnik, če zanj to predstavlja znatne stroške, uvedba neomejenih okoljevarstvenih dovoljenj in nedefiniranost določenih pravnih izrazov, kar je lahko podlaga za zlorabe. Vse to je prepoznal tudi Državni svet, ki je ob seznanitvi noveli odrekel podporo.
Nekatere težave novele Zakona o varstvu okolja izpostavi Uroš Macerl, predsednik društva Eko krog.
Direktivo Evropske unije, ki se uvaja v domači pravni red, bi morali uvesti že junija 2015, če tega kmalu ne naredimo, nas lahko doleti kazen matere Evropske unije, opozarja vlada. Rojstvo sprememb razlaga Tanja Bolte, generalna direktorica Direktorata za okolje.
Malo drugačen pogled na uvajanje zakona poda poslanec Združene levice Franc Trček.
Vladni argumenti v odzivu na negativno mnenje Državnega sveta so prav tako neprepričljivi. Tako na pomislek, da je člen, ki v določenih pogojih omogoča opustitev standardov določenih v zaključkih o Najboljših razpoložljivih tehnologijah, v izratitem interesu kapitala, vlada odgovarja tako: “Ureditev je vsebovana v sami Direktivi 2010/75/EU. Vlada je prepričana, da je prav okoljska zakonodaja Evropske unije med najbolj naprednimi.”
Izvedeli smo, da je Tanja Bolte, direktorica Direktorata za okolje, sestra Petre Kajič, ki v Lafargeu vodi službo za ekologijo. Povprašali smo jo, če obstaja zaradi tega kakšen konflikt interesov.
Kaj pa si o novi ureditvi mislijo regulatorji. Za izdajanje okoljevarstvenih dovoljenj je pristojna Agencija Republike Slovenije za okolje, krajše ARSO. O tem, kako izdajanje dovoljenj poteka do sedaj, kakšen je inšpekcijski nadzor in kakšne spremembe si obetajo, pojasnuje direktorica Urada za varstvo okolja in narave Inga Turk.
Poraja se misel, da podjetja sama nad seboj morda ne vršijo najbolj rigoroznega nadzora. Ingi Turk nasprotuje Macerl.
Na očitke pomirjujoče odgovarja Tanja Bolte.
Vprašanje transparentnosti nove ureditve je bila ena izmed spornih točk tudi v razpravi v parlamentu. Očitke, ki so jih zastavili predvsem poslanci Združene levice, v koaliciji zavračajo. Pojasnjuje poslanka Stranke modernega centra Vesna Vervega:
Sprememba, ki jo uvaja zakon, je tudi opustitev pogoja pridobitve okoljevarstvenega dovoljenja pred izdajo gradbenega dovoljenja. Okoljevarstveno bo po novem pogoj za začetek obratovanja naprave. Probleme te določbe predstavi Trček.
V Agenciji za okolje niso zaskrbljeni, da bi nova ureditev zmanjšala vlogo javnosti in transparentnost pri podeljevanju okoljevarstvenih dovoljenj. Ponovno Turk.
Še ena izmed spornih točk nove zakonodaje je prej omenjena možnost, da pristojni organi v določenih primerih in pod določenimi pogoji v okoljevarstvenem dovoljenju določijo manj stroge mejne vrednosti ali ukrepe, kot so določene v zaključkih o najboljših razpoložljivih tehnologijah, krajše BAT. Kot pojasnuje Inga Turk z Agencije za okolje, je pobuda za vključitev tega člena, ki je presenetil tudi njih, prišla iz Bruslja.
S svojimi izkušnjami odgovarja Macerl.
Zakon bo najverjetneje sprejet. Ekološko zavest v slovenskem parlamentu opiše Trček.
O nadaljnih korakih Društva Eko Krog še zadnjič Macerl.
V 72. členu ustave je zapisano, da država skrbi za zdravo okolje ter da ima v skladu z zakonom vsak pravico do njega. Za konec še misel Franca Bevčarja, krajana Anhova in udeleženca današnjega protesta.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj