Zamaskirani politični spor
Mogoče niste vedeli, a Japonska in Južna Koreja sta v trgovinskem sporu. Ta spor med 3. in 11. gospodarstvom planeta se je danes še poslabšal z odločitvijo Japonske, da Južno Korejo odstrani s seznama držav s katerimi trgujejo po posebej ugodnih pogojih z minimalnimi regulacijami trgovanja.
Odstranitev Južne Koreje s seznama bo predvidoma vplivala na več kot 900 izdelkov, ki so povezani s kemikalijami, polprevodniki in gradbenim materialom. Spor je bil sprožen 4. julija, ko je Japonska omejila izvoz treh kemikalij, ki so nujno potrebne za južnokorejsko industrijo polprevodnikov, torej sestavnih delcev pametnih telefonov, televizorjev in računalnikov. Proizvodnja polprevodnikov, ki jo v Južni Koreji obvladujeta predvsem podjetji Samsung in SK Hynix, je ključen del južnokorejske ekonomije. Industrija izdelave polprevodnikov predstavlja devet odstotkov bruto domačega proizvoda Južne Koreje, deset odstotkov pa nato prinese še elektronika.
Trgovinski spor je sprožil tudi reakcijo med Južnokorejci, ki so začeli bojkotirati izdelke druge države oziroma samo državo. Število južnokorejskih turistov, ki počitnikujejo na Japonskem, se je na primer zmanjšalo toliko, da so tri južnokorejske letalske družbe zmanjšale število letalskih povezav med državama. Odziv ljudi je sicer tesno povezan s polpreteklo zgodovino, saj imata državi nerešena vprašanje glede japonskih vojnih zločinov. V današnjem Kultivatorju tako o zgodovinskem ozadju trgovinskega spora, ekonomskih posledicah, širši geopolitični sliki in možnostih razrešitve tega spora.
Japonski minister za trgovino Hirošige Seko je poudaril, da s potezo ne želi poslabšati odnosov s sosednjo državo. Južnokorejski predsednik Mun Džae-in je državljanom obljubil, da “nepremišljene in neupravičene” poteze Japonske ne bodo oslabile južnokorejske ekonomije, odgovornost za nadaljnje dogajanje med državama pa popolnoma prevalil na Japonsko, ki je po njegovem mnenju ignorirala poskuse Južne Koreje po diplomatski razrešitvi problema. Minister je dramatično dejal, da Japonska nikoli več ne bo uničila južnokorejske ekonomije, namigujoč na obdobje med letoma 1910 in 1945, ko je bil korejski polotok aneksiran s strani Japonske. Spor tako nikakor ni povezan le z gopodarstvom, ampak tudi z zgodovinskimi nerešenimi vprašanji oziroma nestrinjanjem glede zgodovine držav v času japonske okupacije ozemlja današnje Južne Koreje.
Olga Krasnjak, strokovnjakinja za mednarodne odnose, oriše zgodovinsko ozadje, ki zastruplja odnose med državama.
Trenutno najbolj žgoče nerešeno vprašanje je vprašanje odškodnin žrtvam suženjskega dela v času japonske kolonizacije.
Južnokorejsko sodišče je namreč nedavno odločilo, da morajo japonska podjetja, ki so med letoma 1910 in 1945 izrabljala suženjsko delo Južnokorejcev, izplačati povračila. Japonska vlada trdi, da so bili vsi zahtevki po povračilu že urejeni s pogodbo iz leta 1965, južnokorejsko sodišče pa trdi, da takratna pogodba ni upoštevala čustvenih posledic in trpljenja Južnokorejcev, prisiljenih v suženjsko delo.
Japonska ima pri poplačilih žrtev suženjskega dela mednarodno pravo na svoji strani, pojasni Krasnjak.
Jorg Michael Dostal, politolog na državni univerzi v Seulu pojasni ekonomske vzroke za nedavna japonska dejanja, a poudari, da je mnogo pomembnejši zgodovinsko-politični kontekst.
Vprašanje finančnih odškodnin je trenutno aktualno tudi zato, ker vodilna liberalna opcija to vprašanje smatra kot ključno. Dostal predstavi stališče vlade do vprašanja odškodnin in odziv Japonske.
Krasnjak razloži, zakaj je za Južnokorejce polpretekla zgodovina tako pomembna, da vpliva na sodobne ekonomske odnose.
izjava
Ekonomski ukrepi so torej bolj orodje za dosego političnih ciljev kot pa cilj sami posebej. Vseeno pa so posledice trgovinskega spora tudi ekonomske.
Japonsko-južnokorejski spor se je poslabšal že 4. julija, ko je Japonska uvedla omejitev izvoza treh kemikalij, ključnih surovin potrebnih za izdelavo polprevodnikov, torej računalniškega spomina oziroma mikroprocesorjev. Industrija izdelave polprevodnikov, ki jih potem vgradijo v pametne telefone in televizije, je izredno dobičkonosna za obe državi. Japonska odločitev utemeljuje s tem, da je Južna Koreja premalo pazljiva pri nadzoru transporta teh nevarnih kemikalij, kar ta seveda zanika.
Najnovejši japonski ukrep pa je izključitev Južne Koreje iz kategorije 27 držav, s katerimi ima najugodnejše pogoje trgovanja. Posledica izključitve iz skupine držav je tudi, da ima sedaj Japonska pravico do pregleda vsakega lastnega izdelka, preden ga izvozi. Japonska ima tako pravico vzeti si 90 dni, v katerih lahko pregleda ali je izdelek poleg civilne namenjen tudi vojaški uporabi. S takšnim pregledom lahko precej upočasni dotok teh treh ključnih kemikalij v Južno Korejo.
Dostal o kratkoročnih učinkih japonske izključitve Južne Koreje iz najugodnejših pogojev trgovanja.
izjava
Tehnološki podjetji Samsung Electronics in SK Hynix sta že rahlo občutili posledice julijske omejitve izvoza na Japonsko, zaradi katere je vrednost njunih delnic padla za okoli dva odstotka. V tretjem četrtletju 2018 je tako na primer Samsung, največji svetovni proizvajalec polprevodnikov, namreč ustvaril 13,5 milijard evrov dobička.
Južna Koreja je tudi že zmanjšala napovedano višino gospodarske rasti. V juliju se je količina uvoženih japonskih izdelkov zmanjšala za devet odstotkov, kar je južnokorejsko ministrstvo za trgovino pojasnilo z zmanjšanim korejskim izvozom.
Dostal predstavi probleme južnokorejskega gospodarstva.
izjava
Združene države Amerike se niso neposredno vmešale v trgovinski spor med sosedama, imajo pa ameriška tehnološka podjetja vložek v sporu. Zato je pet največjih ameriških tehnoloških korporacij poslalo pismo trgovinskima ministroma držav s pozivom, naj s sporom ne ogrožajo mednarodne produkcije polprevodnikov.
Dostal umesti japonsko-južnokorejski trgovinski spor v širšo geopolitično sliko vzhodnoazijskih držav ter Združenih držav Amerike.
izjava
Krasnjak predstavi morebitne odzive sosednjih držav in velesil.
izjava
Japonska je potezo izvedla kljub južnokorejski napovedi, da bodo v tem primeru razmislili o nadaljevanju sodelovanja med državama na področju varnosti. Poslabšanje odnosov med državama bi lahko vplivalo na varnostno politiko. Državi imata sklenjen dogovor o deljenju zaupnih podatkov, ki jih zbirata njuni vojaški obveščevalni službi, ki pa ga je treba 24. avgusta podaljšati.
Krasnjak postavi morebitno nedeljenje obveščevalnih podatkov v širšo sliko zavezništva obeh držav z Združenimi državami Amerike.
izjava
Olga Krasnjak o tem, kdo bo moral pristopiti k procesu reševanja trgovinskega spora.
izjava
Dostal doda nekatere geopolitične okoliščine, ki bi državi tako rekoč prisilile k umiritvi trgovinskega spora.
izjava
Za zaključek Dostal pojasni, zakaj bodo odnosi med državama še dolgo napeti in kako bodo politični interesi še naprej prevladovali nad ekonomskimi.
izjava
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj