Zavezniška zmešnjava

Vračamo se v Sirijo, natančneje v severozahodno regijo Afrin, kjer se že več kot mesec dni odvija turška vojaška operacija Oljčna veja. Turška vojska je s podporo sirskih upornikov v tem času po nekaterih ocenah zasedla približno 45 naselij v regiji, spopadi s kurdskimi silami pa naj bi na vsaki strani zahtevali po 200 smrtnih žrtev in več kot 100 civilistov. V zadnjem tednu pa je iz razpleta dogodkov sledila nekoliko presenetljiva novica. Sirske pro-vladne sile so namreč pristopile na pomoč Kurdom v regiji Afrin.

V današnji ediciji Kultivatorja bomo s sogovornikom Giuseppom Acconcio, novinarjem in poznavalcem Bližnjega vzhoda, preučili dogodke zadnjega meseca v regiji Afrin in prevprašali zavezništvo med oblastjo Bašarja Al Asada in kurdskimi silami na severozahodu Sirije. Spomnimo, da vlada Bašarja Al Asada pred začetkom vojne sirskim Kurdom ni priznala državljanstva. Med državljansko vojno, ki traja že od leta 2011 pa je med kurdskimi silami in sirsko vladno vojsko prišlo tudi do direktnih spopadov. Nedavno je sirski predsednik Bašar Al Asad zatrdil, da si bo prizadeval nazaj pridobiti celotno sirsko ozemlje.

Uradno turška oblast napad na Afrin v okviru operacije Oljčna veja utemeljuje z zaščito pred kurdsko milico YPG, ki naj bi sodelovala s Kurdsko delavsko stranko PKK. Turške oblasti, ki PKK označuje kot teroristično skupino, tako pod isto oznako uvrščajo tudi kurdsko milico YPG. Sprva je tako potrebno prevprašati turško vladno retoriko na tem področju. Sogovornik Acconcia to komentira sledeče:

Izjava

Turčija v operaciji Oljčna veja sodeluje z več uporniškimi skupinami. Popolna sestava sirskih upornikov, ki se bojujejo na strani Turčije v Afrinu, pa zaenkrat ostaja nejasna. Več o tem, kdo so sirski uporniki, ki se na strani turške vojske bojujejo v Afrinu, pojasni Acconcia:

Izjava

Pri tem je potrebno poudariti, da Turčija vse od začetka državljanske vojne v Siriji podpira raznovrstne oborožene skupine, ki se bojujejo proti vladi Bašarja Al Asada.

Izjava

Afrin, pokrajina, kjer je leta 2005 živelo približno 180 tisoč prebivalcev, je leta 2012 prešla izpod oblasti sirske vlade. Od takrat dalje je pod nadzorom kurdske milice YPG in predstavlja del avtonomne regije Rožave oziroma Demokratične federacije severne Sirije. Več o zgodovinskem pomenu pokrajine Afrin, ki ga ta predstavlja Kurdom, pojasni Acconcia:

Izjava

Kot opozarja Acconcia, je glavnina turških interesov v Siriji naravnana k prekinitvi teritorialne kontinuitete treh kantonov Rožave. To so Afrin na zahodu, Evfrat v osrednjem delu in Džazira na zahodu. Z zavzetjem mesta Al Bab pred letom dni so turške sile kurdsko ozemlje razbile na dva dela, v trenutni operaciji pa skušajo Kurde izgnati še iz vzhodne regije Afrin. Pri tem je potrebno izpostaviti nezadostne odzive Združenih držav Amerike in Rusije, ki ne glede na podporo kurdskega boja v Rožavi, nista poskušali preprečiti turškega napada na Afrin.  

V torek je iz bližnjega naselja Nubul v Afrin prispel konvoj dvajsetih vozil sirskih provladnih sil. Prihod več sto oboroženih posameznikov je naznanil sirsko vladno podporo kurdskih upornikov v Afrinu, a je vojska takoj ob prihodu postala tarča turškega topništva.

Za vojaško okrepitev so zaprosili sirski Kurdi. Čeprav je sirska vlada odgovorila z vojaško podporo, Acconcia opozarja, da ne moremo govoriti o zavezništvu. Kot pravi, lahko potezo sirske vlade razumemo zgolj kot odgovor na izredne razmere. Poleg tega je potrebno izpostaviti, da med provladnimi silami in skupino YPG ni nikakršnega formalnega dogovora.

Izjava

Acconcia pojasni status Kurdov v Siriji pred in med državljansko vojno. Kot razlaga, je status Kurdov v Siriji odvisen od razmer državljanske vojne oziroma Asadovih potreb po kurdskem uporu napram Turčiji.

Izjava

Ob bok z dogajanjem v Afrinu pa se ozrimo še proti vzhodni Guti. Pokrajino, ki je zadnja večja utrdba uporniških sil v bližini prestolnice Damask, so začele obstreljevati provladne sile. Neprestani napadi pa ovirajo vsakršno humanitarno pomoč na tem območju. Danes je tako potekala konferenca Varnostnega sveta Združenih narodov, ki si prizadeva za vzpostavitev 30-dnevne prekinitve ognjenih spopadov z namenom zagotovitve humanitarne pomoči. Več o dogajanju v vzhodni Guti in vplivu Združenih držav in Rusije za konec pove Acconcia:

Izjava