Zbudi me za prvi maj
Slovensko delavstvo se danes zgodaj zjutraj ni zbudilo ob tradicionalnih zvokih koračnice, ki jo slišite v ozadju. Prav tako se večer prej niso zbrali v družbi prijateljev, sodelavcev in tovarišev ob prvomajskih kresovih. Iz radijske kadilnice se tudi ni slišalo tradicionalnega nagovora župana ljubljanske občine, predstavnikov sindikatov in političnih obrazov na predvečer jubilejnega stotridesetega kresovanja na Rožniku. Jasa je samevala, tako kot po Sloveniji samevajo frizerski saloni, ključavničarske delavnice, knjigarne, muzeji, knjižnice, vrtci, osnovne in srednje šole, univerze in preštevilna množica drugih gospodarskih sektorjev, ki zaposlujejo naše državljanke, nedržavljane in tuje delavce.
Novi koronavirus in javnozdravstveno tveganje, ki ga ta prinaša, je za večino gospodarskih panog pomenilo začasno prekinitev poslovanja, za delavce in delavke pa posledično zamrznitev ali prekinitev delovnih razmerij, prezaposlitev v drugih panogah ali pa mučno čakanje na obljubljeno vladno pomoč. Pri tem se je izkazalo, da vlada pri izplačevanju finančne pomoči ni bila dosledna, pogosto je zamujala, nekatere skupine prebivalstva nanje še vedno čakajo.
O ukrepih iz prvega in drugega protikoronskega zakona, kot je svežnja ukrepov za pomoč delodajalcem in delojemalcem poimenovala vlada, smo že poročali. Kot že tradicionalno pa smo ob letošnjem prazniku dela glas namenili vam; tistim z nezmanjšanim obsegom dela, tistim brez dela, enim, ki delate od doma, drugim, ki ste na čakanju, delavkam v proizvodnji in samozaposlenim v kulturi, študentom, upokojencem in brezposelnim. Povprašali smo vas, kako so spremenjene razmere vplivale na vas in vaše delo, kako se soočate z povečanjem ali zmanjšanjem dela, kako preživite in kako si predstavljate prihodnje mesece. Zdi se nam namreč pomembno, da o tem spregovorimo. Puhlice, ki jih poslušamo iz vladnih vrst, nam namreč ne ponujajo prave slike, kje smo in kam gremo.
Ena izmed gospodarski panog, ki je v trenutni krizi doživela hud udarec je dejavnost trgovine. Medtem ko so živilske trgovine ostale odprte, so prodajne trgovine ostalih izdelkov ostale zaprte. Z njimi pa je doma ostalo ogromno število prodajalk in prodajalcev, predvsem študentov. Spregovorili smo z eno izmed njih, koroško študentko, zaposleno v prodajalni oblačil in galanterije.
Naša sogovornica napovedane pomoči v višini 150 evrov ni prejela, ker študira izredno. Povprašali smo jo, kako bo preživela naslednjih nekaj mesecev.
Podpira pa tudi nedavni predlog Levice, da po zaključku krize trgovine ostanejo zaprte tudi ob nedeljah.
V pogovorih s študenti in študentkami jih je večina izpostavila, da študij od doma predstavlja dobrodošlo spremembo v učnem procesu. Študirajo lahko bolj poglobljeno in delu namenijo več časa. Sogovornica, ki prihaja iz mesta na Gorenjskem, izpostavlja, da preživetje v mestu ob izpadu dohodka ni lahko.
Vladni solidarnostni dodatek v višini 150 evrov ji ne omogoča osnovnega preživetja.
Digitalni učni proces na univerzah tudi predavateljem predstavlja povečano količino dela.
Osebni stik bi vseeno moral ostati prevladujoči način dela, izpostavlja.
Kako pa poteka delo v osnovnih šolah? Odgovarja osnovnošolska učiteljica.
In kako doživljate praznik dela?
Zmanjšanje proizvodnje in fizična samoosamitev sta imeli za posledico zmanjšanje prometa. O razmerah na DARSu zaposleni v klicnem centru
O pomembnosti sektorja informacijske tehnologije smo spregovorili tudi z zaposlenim na ARSO.
Kakšen je odnos delodajalca, države?
Ali bo prišlo do kakšnih odpuščanj?
In kako je v turizmu? Odgovarja turistična vodička.
Ne glede na percepcije in politična stališča trenutno vladajočih strank pa so tudi nevladniki del gospodarstva in so kot takšni tudi ključni zaposlovalci. Organizacije, ki delujejo na področju okolja, so bile za ceno hitrejšega gospodarskega okrevanja tako rekoč suspendirane za nadaljnji dve leti. Prav tako pa se nevladniki nasploh soočajo z drugimi ovirami in potencialno ogroženim financiranjem.
Kako pa se je spremenilo delo samozaposlenim? Odgovarja kritičarka in prevajalka.
In kako krizo doživljajo kmetje? Osemdeset odstotkov od 231 mladih kmetov, ki so izpolnili spletno anketo Zveze slovenske podeželske mladine, že občuti vpliv koronakrize na kmetovanje; izpostavljajo slabšo prodajo, nižje cene in težave pri plačevanju prispevkov in posojil.
Za konec prvega dela pa si poslušajmo še vtise predstavnice “najbolj rizične skupine prebivalstva”, upokojenke iz Ljubljane.
Za konec prazničnega Kultivatorja bom prebrali še posebno poslanico predsednice sindikata Radia Študent Anje Karović Guzelj. Sindikat, ki je v preteklosti dal svoj delež k izbojevanju avtonomije, ki jo tako zelo cenimo, se je ob izbruhu epidemije skupaj s sodelavci moral soočiti z novo realnostjo. Inštitucija Radia Študent sodelavcem omogoča varno delo od doma, prav tako nudi pravno pomoč morebitnim sodelavcem v stiski, ki zaradi prekarne narave svojega dela niso zmožni poravnati položnic. Za ta namen se je ustanovil tudi solidarnostni sklad.
Epidemija novega koronavirusa predstavlja poseben izziv tudi za RŠ, ki oddaja neprekinjeno, kljub temu pa bo, tako kot ostali mediji in večina gospodarstva, čutil finančne posledice: v obliki upada oglaševanja, izpada osnovnega financiranja s strani ustanovitelja, prav tako pa zadnje novice z Ministrstva za kulturo kažejo v smeri zadržanja sredstev za že zaključene projekte. In zdaj, poslanica.
Tovariši in tovarišice, sodelavci in sodelavke. V tem nekajmesečnem razdobju, odkar sem predsednica sindikata Radia Študent, vidim ustvarjalno zmožnost in visoko moralno vrednost naših sodelavcev. To so lastnosti, ki delajo naše sodelavce vredne, da se lahko prištevajo k tistemu naprednemu delu človeštva, ki največ pripomore k napredku človeštva, k napredku družbe in mirnemu sodelovanju med narodi.
V minulih desetih letih so sodelavci Radia Študent ustvarili velika in trajna zgodovinska dela. Vsako leto od 1969 je bilo vsebinsko bogato, eno je bilo težje, drugo spet lažje v življenju naših ljudi. Naj je bilo na bojišču ali pri graditvi avtonomije, v vsakem letu RŠ-a so bile zaznamovane nove in nove zmage, novi in novi uspehi. Lansko leto je značilno po tem, da je v tem letu stvarnost na našem radiu postala najbolj znana v svetu, da je končno resnica o našem radiu predrla skozi temne oblake laži in obrekovanj in prišla do vseh tistih na svetu, ki imajo srečo, da lahko danes resnico slišijo. Naši sodelavci so si pridobili še več prijateljev v naprednem svetu, pa tudi razumevanja za našo stvarnost.
Letos nas čakajo še velike naloge. Kar je bilo najtežje, smo že prebrodili. Vendar to ne sme biti vzrok, da ne bi še vztrajneje, še odločneje, še bolj enotno in bolj množično napeli vseh naših sil, da izpolnimo zadnji del naših nalog za izpolnitev medijskih vsebin v letu 2020. Ta izpolnitev nalog je pogoj, da lahko vidno krenemo naprej k zvišanju življenjske ravni delovnih ljudi. Če nekatere stvari še niso tako popolne, kot bi morale biti, bodo popravljene in zboljšane. Vse je odvisno samo od vseh nas skupaj.
Če bo naša delovna skupnost več ustvarila, bo tudi posameznik lahko več dobil in narobe. Z zaupanjem moramo gledati v našo boljšo bližnjo prihodnost in ne smemo dopustiti, da bi nas pri naših prizadevanjih ovirali epidemija in gospodarska kriza. Vse svoje sile moramo posvetiti zgraditvi socializma na našem radiu, obenem pa tudi vse storiti, da to v vsakem pogledu zagotovimo.
Sodelavci in sodelavke v službah in redakcijah, vi ste danes na svojem radiu gospodarji. Z negotovostjo in strahom se sprašujemo, kaj bo prineslo to leto. Delovna mladina, ki je doslej na številnih delovnih mestih pokazala sijajne primere delovnega herojstva in požrtvovalnosti, naj tudi prihodnje leto daje svoj dragoceni prispevek! Špikerji, špikerke, tehniki, tehnice, novinarji, novinarke; pripravljajte se neutrudno, da boste vsak trenutek zmožni braniti in ubraniti svobodo in neodvisnost ter mirno ustvarjalno delo Radia Študent! Vam vsem voščim vesel praznik dela. Anja Karović Guzelj.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj