Združene obljube
Palestinski predsednik Mahmud Abas je v sredo napovedal prve predsedniške in parlamentarne volitve po 15 letih. Palestinske oblasti, ki imajo omejeno samoupravo na izraelsko zasedenem Zahodnem bregu, bodo 22. maja najprej izvedle zakonodajne volitve, predsedniške pa bodo na vrsti 31. julija. Zadnje parlamentarno glasovanje leta 2006 je privedlo do presenetljive zmage stranke Hamas, kar je dodatno razširilo notranji politični razkol. Izrael prepoveduje vse dejavnosti palestinskih oblasti v Vzhodnem Jeruzalemu in nič ne kaže, da bi dovolil palestinsko glasovanje znotraj Jeruzalema, za katerega sicer meni, da je nerazdeljena prestolnica. Med drugim pa je ravno to tudi razlog za tako dolgo prelaganje palestinskih volitev.
Septembra lani sta stranki Fatah in Hamas dosegli dogovor o volitvah. Dogovori med vodjo Fataha Mahmuda Abasa in vodjo Hamasa Ismaila Hanija so potekali simultano v Ramali in Bejrutu, na koncu je bil dogovor izpeljan v Istanbulu. Dogovor je sicer predvideval volitve v naslednjih šestih mesecih. Časovno se to sicer ni obneslo, a se bodo, kot kaže, volitve tokrat končno zgodile. Tako so se namreč januarja dogovorili predstavniki trinajstih palestinskih političnih skupin na srečanju v Kairu.
Eden izmed razlogov za Abbasovo izogibanje volitev naj bi bila nezmožnost izvedbe volitev v Vzhodnem Jeruzalemu. Neodvisni palestinski novinar Abed Samara tega sicer ne vidi kot problem, ki se ga ne bi dalo rešiti, saj gre po njegovem mnenju bolj za izgovor s sklicevanjem na represijo Izraela.
Mahmud Abas je bil za predsednika palestinske nacionalne oblasti izvoljen leta 2005 za štiriletni mandat. Zadnje volitve v palestinski zakonodajni svet so bile 25. januarja 2006, na katerih je zmagal Hamas s 44,4 odstotka glasov, medtem ko je do takrat vladajoči Fatah dobil 41,4 odstotka. Od takrat volitev ni bilo. Septembra 2008 je bilo predlagano, da se Abasu podaljša mandat še za eno leto ali pa se palestinski zakonodajni svet razpusti eno leto prej kot načrtovano. Hamas je temu močno nasprotoval. Zaradi nasprotujočih si mnenj sta se Hamas in Fatah sestala na pogovorih marca 2009 v Kairu, kjer naj bi se pogovarjala o datumih volitev. Zaradi konflikta Fatah – Hamas pa do volitev ni prišlo. Na območju Gaze je prišlo do kratkih, a krvavih notranjepalestinskih spopadov med podporniki dveh strank. Nasprotujoči si stranki sta podpisali dva sporazuma, enega v Gazi, drugega v Kairu. Zadnji je določal, da Hamas še naprej nadzira Gazo, Fatah pa Zahodni breg. Tokrat je pogovore med Hamasom in Fatahom spodbudila tudi normalizacija odnosov med Izraelom in Združenimi arabskimi Emirati ter Bahrajnom, ki je v nasprotju s konsenzom arabskih držav – da se odnosi z Izraelom ne bodo normalizirali do celovitega mirovnega sporazuma s Palestino. Pomanjkanje podpore je tokrat združilo dva nasprotna brega v morebitno skupno volilno listo, ki bo pripomogla, da se izognejo drugim morebitnim političnim nasprotnikom, meni Samara.
V zadnjih letih je palestinska oblast na Zahodnem bregu naredila vse več potez, ki so utrjevale moč vladajočega Fataha in klike okoli predsednika Mahmuda Abasa. Krčenje političnega pluralizma in koncentracija oblasti sta se najbolj izrazila na neodvisnosti sodstva, mehanizmu nadzora nad izvršilno vejo oblasti in neodvisnosti civilne družbe. Palestinski zakonodajni svet – palestinski parlament – je leta 2007, takoj po Hamasovem nasilnem prevzemu Gaze, prenehal z delovanjem. Še jasnejši zdrs v avtoritativnost pa je bila odločitev ustavnega sodišča, takrat že podrejenega stranki Fatah, da leta 2018 razpusti palestinski zakonodajni svet z obljubo, da bodo zakonodajne volitve v roku šestih mesecev.
Predsednik je začel po letu 2007 vladati z odloki in z izjemno malo nasprotovanja, ki so ga zgolj občasno podali sodstvo, mediji in civilna družba. Brez parlamenta, ki bi branil svoje člane, si je predsednik dal pooblastilo za razveljavitev imunitete članov parlamenta, začasno ustavitev izplačevanja plač ter zaprtje pisarn. V obdobju med letoma 2007 in 2021 palestinska javnost torej ni mogla vplivati na zakonodajo, ki neposredno vpliva na njihovo življenje. Nastal je torej politični sistem brez formalne odgovornosti.
Predhodni poskusi sprave med sprtimi stranmi se sicer niso dobro obnesli. Samara kot eden od glavnih razlogov navaja notranje in zunanje politične kritike, ki jih je deležen Abas.
Abasu težave povzročajo tudi vse glasnejši notranji razkoli v vladajoči Fatah.
Eden izmed poti za utrjevanje oblasti je bilo podrejanje sodstva. Moč sodstva so močno zmanjšali že dogodki takoj po tem, ko je oblast v Gazi prevzel Hamas. Takrat so varnostne sile, zveste Fatahu, začele z aretacijami ljudi, povezanih s Hamasom. Ko so sodišča temu nasprotovala, so bile te odločitve ignorirane. Pošiljanje civilistov pred vojaška sodišča se je sicer prenehalo leta 2011. Še bolj resen napad na neodvisnost sodišč se je zgodil v zadnjih petih letih in je posledica Absovega obračuna z notranjo opozicijo v Fatahu. Abas je namreč želel obsodilno sodbo za nekdanjega šefa varnostne službe Mohamada Dahlana zaradi korupcije. A Dahlana je kot izvoljenega člana parlamenta ščitila poslanska imuniteta, ki mu jo je Abas samovoljno odvzel. Ko je temu nasprotovalo vrhovno sodišče, je Abas leta 2016 zamenjal predsednika vrhovnega sodišča. Konec tega leta je bilo ustanovljeno novo ustavno sodišče, ki ga sestavljajo kadri, zvesti Fatahu, in ki je leta 2018 tudi razpustilo parlament. Prevzem oblasti nad sodišči se je nadaljevalo leta 2019, ko je Abas z dekretom razpustil vrhovni sodni svet, dosegel upokojitev večjega števila sodišč in si pridobil privilegij, da imenuje vrhovne sodnike.
Abas bi naj celo preuredil prihajajoče volitve, tako da bodo na parlamentarnih volitvah pod okriljem Fataha nastopili samo novi obrazi. Deloma zato, da uredi notranje frakcijske boje, deloma pa zato, ker mu je jasno, da so novitete tisto, kar palestinsko ljudstvo želi.
Marsikdo je sicer do morebitnih volitev skeptičen. Abas je konec koncev volitve napovedal že večkrat. A tokrat se zdi, da je namera resna, predvsem zato, ker je na volitve pristal Hamas. Hamasov predstavnik Kalil Al Haja je v izjavi za javnost povedal, da so se vse strani uskladile glede vseh procedur za vzpostavitev neodvisnega volilnega sodišča in izvajanje svobodnih in pravičnih volitev. Na volilnih sodiščih bodo sedeli predstavniki iz Gaze, Zahodnega brega in Vzhodnega Jeruzalema. Al Haja je še dodal, da se bodo palestinske politične skupine marca ponovno sestale v Kairu za nadaljnje dogovore glede volitev za Palestinsko osvobodilno organizacijo.
Dogovor med Fatahom in Hamasom predvideva tudi takojšnjo osvoboditev političnih zapornikov na obeh straneh in dovoljenje za vodenje predvolilnih političnih kampanj na obeh teritorijih. Hamas in Fatah sta sicer obe v preteklosti preprečili aktivnosti nasprotne politične organizacije na ozemljih, ki jih vsaka nadzoruje. Samara izpostavi, da gre tokrat tudi za skupne politične težave, v katerih sta se znašli obe strani.
Mnogi kritiki so tako do možnosti izpeljave obljubljenih volitev zadržani, saj jih je Abas v preteklosti napovedal večkrat, toda do njih ni prišlo. Tokrat sicer kaže, da volitve potrebujejo tako eni kot drugi, tako da se morda obljube o morebitnih volitvah tokrat zdijo nekoliko bolj realistične.
Odpoved: Kultivirali sta vajenka Nicol in AKG.
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj