Kohezijska komercializacija menstruacije
Decembra 2015 je slovenska mnenjska voditeljica oziroma influencerka Tjaša Joksimović z dekliškim priimkom Deu prek svojega podjetja Svete d.o.o. zagnala projekt MeTime. V okviru tega je začela prodajati tako imenovane MeTime škatlice oziroma naročniške pakete za lajšanje menstrualnega obdobja. Škatlica MeTime naj bi, citiramo, »reševala problem časovne stiske, zaradi katere aktivne ženske pogosto pozabijo kupiti tampone ali vložke. Z naročilom storitve v podjetju poskrbijo, da ženske vsak mesec ves potreben material pridobijo nekaj dni pred pričetkom menstruacije, hkrati pa so v škatlicah priložene malenkosti za razvajanje«. Tjaša Joksimović je škatlico MeTime preimenovala kar v nadomestnega fanta - ta naj bi posameznicam lajšal vsakomesečne napore ter omogočal osebno razvajanje in brezskrbno preživljanje menstrualnega obdobja. Za to brezskrbnost, ki jo je poosebljal naročniški paket različnih higienskih izdelkov in priboljškov, pa so posameznice odštele znatno več denarja kot za povprečen paket higienskih izdelkov. Tjaša Joksimović je škatlico MeTime februarja 2016 tako predstavila svojim naročnicam na YouTube kanalu.
Projekt je deloval po načelu naročniškega modela - posameznice so se torej mesečno naročile na škatlico MeTime, za katero so plačale od 7,9 do 20,9 evra, odvisno od paketa oziroma obdobja, za katero je bil paket naročen. Povprečna ženska naj bi za menstrualne izdelke letno porabila približno 48 evrov, letna naročnina na MeTime pa je znašala od 96 do 240 evrov. Škatlica MeTime je bila na voljo v treh cenovnih kategorijah, njena vsebina pa je bila odvisna od odločitve vsake posameznice. A ta se je odločala zgolj o higienskih izdelkih različnih podjetij. Poleg vložkov in tamponov, ki so bili prepakirani iz originalne embalaže, je Tjaša Joksimović v škatlico dala tudi ‘nujne’ izdelke za prebroditev menstrualnega obdobja, kot so čokoladice, čajne svečke in sponke za lase.
Z olepšane strani škatlice z napisom MeTime pa se zdaj selimo na luknjasto in problematično stran.
Junija 2016 se je podjetje Tjaše Joksimović prijavilo na razpis za zagon inovativnih podjetij, ki ga je izvajal Slovenski podjetniški sklad. Namen javnega razpisa je bil »Spodbujanje podjetništva, zlasti z omogočanjem lažje gospodarske izrabe novih idej in spodbujanjem ustanavljanja novih podjetij, vključno s podjetniškimi inkubatorji«. V skladu s pogodbo je bil projekt MeTime takrat upravičen do sofinanciranja z evropskimi kohezijskimi sredstvi. V prvem izplačilu je podjetje Svete d.o.o. prejelo deset tisoč evrov sredstev, v drugem pa dvanajst. Do tretje tranše v višini do 32 tisoč evrov podjetje ni bilo upravičeno, ker je od sklada prejelo negativno poslovno oceno zaradi neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti.
Slovenski podjetniški sklad nam podrobnosti negativne ocene zaradi zaupnosti ni posredoval. Prav tako nismo prejeli odziva Tjaše Joksimović, ki je že pred leti nehala prodajati tako imenovane menstrualne škatlice. Skupno je prejela dobrih dvajset tisoč evrov evropskih kohezijskih sredstev, da je v nekaj letih, kolikor je obstajal projekt MeTime, v škatle pakirala različne izdelke in jih prodajala po znatno višji ceni. Menstrualna škatlica MeTime je torej zamrla, za sabo pa pustila vrsto posledic.
Prva očitna razsežnost problematičnosti trženja fiziološkega dejstva - menstruacije - je ta, da se diskurz o menstruaciji preusmeri z globalne problematike menstrualne revščine k osebni izkušnji potrošnice, razloži raziskovalka področja spola, Hana Turšič.
Tjaša Joksimović je škatlico MeTime zasnovala kot zdravilo za neznosno obdobje menstruacije, kar namiguje, da se mora ženska v tem obdobju potrošniško nagraditi. Trženje menstruacije na način, kot je to počela Joksimović, torej ni nič presenetljivega - predvsem sovpada s sodobnimi marketinškimi trendi, ki zagrabijo vsakršno priložnost za prodajo. Tovrstne marketinške strategije imajo očiten vpliv na posameznice, ki tako razumejo, da so v času menstruacije potrebne pomoči v obliki čokolade in sponk za lase.
Tovrstni podjetniški projekti nam lahko ponudijo uvid v to, kako razširjena in ustaljena je domnevna odvisnost posameznic od moških ter kako se ta patriarhalna odvisnost uporablja v marketinške namene.
Škatlica MeTime in njena marketinška strategija kažeta tudi patološko razumevanje menstruacije in njenih okoliščin. Pokroviteljska drža podjetnic, ki tržijo menstruacijo, je simptom ustaljenega bolezenskega diskurza o menstruaciji. Posledica je družbeno nerazumevanje žensk, predvsem ko pride do profesionalne obravnave v zdravstvenih ustanovah.
Družbeno dojemanje menstruacije je zaradi trženja po načelu škatlice MeTime še zmeraj omejeno na bolezensko stanje, ki iz ženske ustvarja nerazumno ter histerično bitje. Podvrženost menstruacije številnim napačnim interpretacijam pa je rezultat širše družbene predstave, ki temelji na nepremostljivih stereotipih, pojasni Hana Turšič.
Menstruacija ni izbira, temveč temeljna fiziološka lastnost, zato je njena stigmatizacija ena od mnogih ovir pri razumevanju menstruacije in prav tako podlaga za diskriminacijo. Ukrepi, ki so uvedeni za reševanje problematike menstrualne revščine, so zelo pomembni tudi za reševanje problematike neenakosti med spoloma. Študije, ki jih je izvedel Harris Poll, kažejo, da se je 86 odstotkov žensk na svetu, starejših od 18 let, vsaj enkrat znašlo v situaciji, ko v javnem prostoru niso imele menstrualnih pripomočkov. Poleg tega nekatera dekleta manjkajo v šoli, ker si teh pripomočkov ne morejo privoščiti, nadaljuje Turšič.
Menstrualna revščina je globalen problem in številne države se že nekaj časa trudijo, da bi ga rešile. Tako so v Bosni in Hercegovini, za zdaj sicer zgolj v kantonu Sarajevo, nedavno uvedli brezplačne vložke in tampone v srednjih šolah, projekt pa želijo vpeljati tudi drugod po državi. Prva dežela, ki je uvedla brezplačne menstrualne pripomočke, je Škotska, v Franciji so lani poleti napovedali brezplačne higienske pripomočke v visokošolskih zavodih, v Nemčiji pa so odgovornost za to prevzele kar posamezne institucije.
Tovrstne pobude so luč sveta ugledale tudi v Sloveniji. Dijaška in Študentska organizacija Slovenije sta na začetku avgusta vlado, ministrstvo za delo in socialne zadeve ter NIJZ pozvali k zagotovitvi brezplačnih higienskih pripomočkov v izobraževalnih in javnih ustanovah. Dejali so, citiramo, »če pričakujemo, da bosta toaletni papir in milo na straniščih, bi morali biti tudi ženski higienski izdelki na voljo brezplačno. Dostop do menstrualnih izdelkov je temeljna človekova potreba«. Simon Maljevac, sekretar na ministrstvu za delo, pojasni, da so pobudo sprejeli in da delajo na njej.
Kmalu bodo zaključili s pripravo zakonodaje, še dodaja Maljevac.
Eden od ukrepov je tudi predlagana odprava DDV-ja na menstrualne pripomočke.
Na ministrstvu se po njihovih besedah s problematiko torej aktivno ukvarjajo, menstrualna revščina pa vendarle ostaja globalen problem. K njegovi zajezitvi nikakor ne pripomorejo podjetniške ideje po metodi škatlice MeTime in influencerke Tjaše Joksimović, ki menstruacijo očitno razume kot tržno nišo. Dobrih dvajset tisoč evrov evropskih kohezijskih sredstev, ki jih je za pakiranje škatlic prejelo njeno podjetje, pa bi lahko namenili reševanju dejanske menstrualne revščine.
Boleče kohezijske krče sta omilila Andrea in Matija.
Oddaja je nastala v okviru projekta Evropa na mojem pragu, ki ga sofinancira Evropska komisija.
Mnenja v oddaji ne odražajo mnenj Evropske komisije, slednja pa tudi ne odgovarja za uporabo podanih informacij v oddaji.
Več na www.europeinmybackyard.org
Vir fotografije: Facebook
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj