Ljubi domek, kdo te bo imel?
Kaj narediti, ko se zgolj v Ljubljani na razpis za 66 javnih najemnih stanovanj prijavi več kot 360 ljudi? Še naprej graditi, seveda. V ta namen je ministrstvo za okolje in prostor vpreglo tudi evropske vire in razpisalo sredstva za zagotavljanje javnih najemnih stanovanj. Ta bodo sofinancirana iz Načrta za okrevanje in odpornost. Ministrstvo je že izdalo odločbe o sofinanciranju 34 projektov, ki predvidevajo pridobitev 1036 javnih najemnih stanovanj.
Največji prejemnik sredstev je Stanovanjski sklad Republike Slovenije, ki namerava v desetih letih zgraditi deset tisoč stanovanj. Sklad je na razpisu pridobil dobrih 38 milijonov evrov, ki jih bo razdelil med enajst gradbenih projektov. Do konca leta 2024 naj bi v okviru teh projektov zraslo 714 neprofitnih stanovanj po vsej Sloveniji. Podrobnosti opiše Črtomir Remec, direktor Stanovanjskega sklada Republike Slovenije.
Pogoji razpisa ministrstva za okolje in prostor so bili, da morajo biti projekti dokončani do leta 2024, stanovanja pa zgrajena po standardih najvišje energetske učinkovitosti.
Najemnine za teh 714 stanovanj bodo neprofitne. Poleg tega naj bi gradnja v energijskem razredu A poskrbela za čim manjšo izgubo energije iz stanovanj in tako znižala stroške energetske oskrbe.
Poleg sredstev iz razpisa ministrstva za okolje bo republiški stanovanjski sklad gradil tudi s pomočjo posojila Razvojne banke Sveta Evrope, krajše CEB. Posojilo v višini 108 milijonov evrov bo po obljubah sklada skupaj s sredstvi iz Načrta za okrevanje in odpornost zagotovilo izgradnjo 1244 stanovanj.
Na razpis ministrstva za okolje in prostor so se poleg republiškega stanovanjskega sklada prijavili tudi lokalni stanovanjski skladi, med drugim ljubljanski. Sašo Rink, direktor Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Ljubljana, predstavi, koliko stanovanj bo Ljubljana pridobila na račun evropskih sredstev.
A večine projektov, ki jih je ljubljanski stanovanjski sklad želel prijaviti na razpis ministrstva, niso mogli prijaviti, saj niso izpolnjevali pogojev. Rink pojasni, kaj je bila ovira.
To, da je pridobivanje gradbenih dovoljenj dolgotrajen postopek, rok prijave na razpis pa je bil zgolj en mesec, pomeni, da so na razpisu večinoma uspeli projekti, ki so že imeli gradbeno dovoljenje. To so torej projekti, ki so jih začeli načrtovati dolgo pred objavo razpisa. Poleg tega, da ljubljanski sklad še ni pridobil gradbenih dovoljenj, ga je pri prijavi ovirala tudi energetska učinkovitost gradnje, je pojasnil Rink. Po njegovih besedah bo sicer v Ljubljani v petih ali šestih letih nastalo tisoč dvesto stanovanj. Če bodo projekti tekli po načrtih, seveda.
Po oceni ljubljanskega sklada v tem trenutku v prestolnici primanjkuje 4000 javnih najemnih stanovanj. To je po besedah Rinka približno polovica vseh stanovanjskih potreb v državi. A evropska sredstva so dobile občine, ki so že imele projekte z gradbenimi dovoljenji. To so manj razvita, bolj ruralna območja. Razpisni pogoj ministrstva za okolje in prostor je bil, da imajo obmejne občine prednost pri razpisu. Zato bo republiški stanovanjski sklad gradil stanovanja predvsem na Koroškem in v obalni, pa tudi savinjski in podravski regiji. Med drugim bodo nova stanovanja dobili v Mariboru, Kopru, Rogaški Slatini, Šmarjah pri Jelšah in v Ravnah na Koroškem.
Stanovanja sicer potrebujejo vsepovsod, a predvsem v mestnih središčih, kjer ima večina ljudi službe. Razpršena gradnja po celotni Sloveniji ima tako tudi več slabosti. Več o tem pove Rok Ramšak iz Zadrugatorjevega Inštituta za študije stanovanj in prostora.
Prek razpisa ministrstva za okolje in prostor bo Stanovanjski sklad Republike Slovenije zgradil 714 stanovanj. Njegov cilj je, da v desetih letih zgradi deset tisoč stanovanj. Koliko stanovanj sploh potrebujemo v državi?
Slavimo skratka vsakič, ko slišimo, da so nekje zgradili 50 novih stanovanj, kaj šele, ko slišimo za 714 novih stanovanj. Nič čudnega, če so glavni vir največjega javnega graditelja stanovanj posojila Razvojne banke Sveta Evrope in občasni razpisi ministrstva za okolje, ki, vsaj pri tem razpisu, zgolj preusmerja evropska sredstva. Črtomir Remec, direktor Stanovanjskega sklada Republike Slovenije, zato upa, da se bo kmalu uredilo sistemsko financiranje gradnje stanovanj.
Tudi Sašo Rink obžaluje, da smo ukinili sistemsko financiranje stanovanjske politike.
Ramšak o tem, kako bi morali urediti financiranje stanovanjske politike.
Potrebujemo torej sistemske rešitve. Stanovanjski zakon kljub več poskusom ni bil bistveno spremenjen. Enako velja za uvedbo nepremičninskega davka. Edina nedavna sprememba je bila novela stanovanjskega zakona iz leta 2021. Ta je višino neprofitne najemnine uskladila z inflacijo, jo torej zvišala, kar prinaša nova sredstva v lokalne stanovanjske sklade. Tem je novela tudi omogočila višje zadolževanje. Sedaj se lahko zadolžijo za polovico in ne zgolj za 20 odstotkov svojega namenskega premoženja. To sicer nekoliko pomaga pri reševanju gigantskega pomanjkanja stanovanj, a ne pomeni, da bo to tudi odpravljeno.
Oddaja je nastala v okviru projekta Evropa na mojem pragu, ki ga sofinancira Evropska komisija.
Mnenja v oddaji ne odražajo mnenj Evropske komisije, slednja pa tudi ne odgovarja za uporabo podanih informacij v oddaji.
Več na www.europeinmybackyard.org
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj