Nad Dravo stoji, pol prenovljen

Pred slabimi štirimi leti smo v oddaji z naslovom Med haloškim privatnim in javnim že pisali o propadajočem gradu Borl na robu Haloz. Impozanten grad na pečini nad Dravo, z razgledom na Ptujsko polje in s skoraj devetstoletno zgodovino je bil namreč dolga leta zanemarjen, od leta 2010 pa je zaprt za javnost. Od leta 2018, ko smo nazadnje poročali o enem od najstarejših in največjih gradov na Slovenskem, je ob finančni pomoči evropskih kohezijskih sredstev stekla postopna prenova gradu, ki je sedaj že delno obnovljen, a še vedno zaprt. Pred začetkom obnovitvenih del pred dvema letoma je bil propadajoči grad brez upravljalca, čeprav ga je država kot lastnica gradu na dražbah večkrat iskala. Zaradi turistične in regionalne pomembnosti gradu za okoliško prebivalstvo se je za upravljanje gradu takrat potegovala tudi občina Cirkulane, a ji država tega takrat ni omogočila, je za Radio Študent leta 2018 razložil takratni župan Cirkulan Janez Jurgec. 

izjava

Ministrstvo za kulturo je namreč še vedno lastnik gradu Borl. Ker je grad dolga leta propadal, se je lokalno prebivalstvo povezalo v Društvo za oživitev gradu Borl. S samoorganizacijo so dosegli, da je ministrstvo grad uvrstilo na seznam sanacije najbolj ogroženih in najkakovostnejših enot kulturne dediščine. Grad je bil kmalu zatem vključen v omrežje NATURA 2000, s tem pa je bila predlagana fazna obnova nepremičnin. Ta je kot prvi korak predvidevala sanacijo desnega trakta gradu in dvorišča v skupni vrednosti 1,5 milijona evrov do konca leta 2020. Dela pa se takrat niso mogla začeti ravno zato, ker grad še ni imel upravljalca. Načrtovana obnovitvena dela niso stekla, saj je bilo najprej potrebno sanirati pečino, na kateri stoji grad in ki je ogrožala cesto med Ptujem in Zavrčem, potem pa so na gradu delovali tudi arheologi, razloži predsednica Društva za oživitev gradu Borl Sonja Golc. 

izjava

Maja 2020 je Ministrstvo za kulturo ob pomoči sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj zagnalo projekt Drava: Obnova in oživljanje gradu Borl, s katerim je stekla delna prenova. 

izjava

Ravno obljubljena vzpostavitev razstave, posvečene reki Dravi, je olajšala pridobivanje evropskih sredstev. Sedaj je obnovljenega le tretjina gradu, v Društvu za oživitev gradu Borl pa so delnim obnovam naklonjeni, želijo si le, da bi se grad posledično postopoma odpiral.

izjava

Poleg tretjinske obnove gradu so na Borlu nedavno stekla tudi vzdrževalna dela grajskih travnatih površin v sklopu projekta ZaDravo, ki je prav tako financiran iz evropskih kohezijskih sredstev. Dominik Bombek, višji svetovalec Regionalne razvojne agencije za Podravje – Maribor, ki skrbi za potek projekta, razloži, da so oživili dolgo zanemarjena travišča ob gradu.

izjava

Načrtovanje obnovitve preostalega dela gradu še ni steklo – delno izoblikovani so zgolj dolgoročni načrti. Po besedah Sonje Golc pa bi bilo za čimprejšnje odprtje celega gradu postopke celovite prenove treba pospešiti.

izjava

Kljub temu da je bila obnova gradu delno izvedena z vključitvijo v dva projekta, ki ju sofinancira Evropska unija, so postopki prenove bistveno prepočasni, da bi lahko grad Borl nehal propadati.

izjava

Grad Borl je namreč še vedno zaprt za javnost, pa čeprav bi lahko že pred letom dni odprli obnovljeni del gradu.

izjava

Dodaten problem, ki zaustavlja čimprejšnjo odprtje gradu, predstavlja tudi pomanjkanje upravljalca, saj Ministrstvo za kulturo bremena ne želi obdržati na sebi. Posledično potekajo tudi bolj ali manj formalni pogovori o ustanovitvi posebnega zavoda, ki bi upravljal z gradom.

izjava

Odpiranje gradu z vključenimi turističnimi in kulturnimi funkcijami, ki bi zadostile pričakovanjem lokalnega prebivalstva, je vprašljivo tudi zaradi dejstva, da Ministrstvo za kulturo ne predvideva namenskih sredstev za gradove.

izjava

V šestdesetih so v gradu odprli hotel in restavracijo, oboje je delovalo do leta 1980, ko so visoki stroški vzdrževanja in dotrajana arhitektura upravljalce gradu z njega pregnali. Grad je tako zagotavljal številna delovna mesta v regiji, ki je znana po izseljevanju. Odprtje gradu, ki ga še ni na vidiku, pa bi lahko bistveno olajšalo tudi pomanjkanje prostorov, namenjenih tako lokalnemu prebivalstvu kot turizmu.

izjava

Borl se je v preteklosti vtisnil tudi v kolektivno zavest haloškega in ptujskopoljskega prebivalstva. Nekdaj je bil na vzpetini nad Ptujskim poljem tudi bazen, a so ga bili kot restavracijo in hotel upravljavci primorani zapreti. Nostalgični spomini na druženje na Borlu so v Halozah še prisotni, odprtje gradu pa je pomembno zlasti zaradi medgeneracijskega združevanja, ki ga po besedah predsednice Društva za oživitev gradu Borl, Sonje Golc, manjka. 

izjava

Do odprtja prenovljenega dela gradu Borl ali do njegove celostne prenove bo očitno preteklo še kar nekaj časa, morda pa bodo grad še enkrat delno obnavljali s pomočjo evropskih kohezijskih sredstev. Ta pa zagotovo ne morejo nadomestiti izgubljenega časa, ko bi bil grad že odprt in bi s tem zagotavljal dodatna delovna mesta in povezoval skupnost, kot jo je v preteklosti.

Oddaja je nastala v okviru projekta Evropa na mojem pragu, ki ga sofinancira Evropska komisija.

Mnenja v oddaji ne odražajo mnenj Evropske komisije, slednja pa tudi ne odgovarja za uporabo podanih informacij v oddaji.

Več na www.europeinmybackyard.org