Živel 2. januar!

Poslanci Državnega zbora so redno decembrsko sejo včeraj prekinili z izredno in na njej na predlog največje parlamentarne stranke SMC odločili, da delovnemu ljudstvu vrnejo 2. januar kot dela prost dan. Čeprav gre za pridobitev iz socialistično-samoupravnih dni, ki jo je leta 2013 tako državljanom z zaposlitvijo kot njihovim družinam odvzela druga vlada Janeza Janše, je predsednik DZ Milan Brglez v imenu predlagateljev zatrdil, da gre za vračanje neideološke tradicije in da je bila odločitev za to, da se 2. januar ponovno razglasi za dela prost dan sprejeta z namenom, da se ljudem vrne, kar jim je bilo krivično odvzeto v imenu uravnoteženja javnih financ pred tremi leti.

Ta po besedah predsednika Državnega zbora in doktorja znanosti Milana Brgleza neideološka tradicija je bila sicer utemljena v za nekatere parlamentarne stranke na Slovenskem danes totalitarnem režimu davnega leta 1955. Leta 2012 pa je bila po mnenju prvega med enakimi poslanci Državnega zbora ukinjena, ker da se je v časih varčevanja skušalo varčevati tudi na simbolni način, tudi tam, kjer preprosto ni bilo treba. Da sicer ukinitev spet ne bo prinesla kakega vidnejšega statističnega učinka, je sicer bilo jasno že ob ukinjanju 2. januarja kot dela prostega dneva. Povsem odkrito so ga podprli le delodajalci in gospodarska zbornica, proti pa so bili ob takratni parlamentarni opoziciji, ki je nenazadnje tudi v tej koaliciji in vladi za podporo odpravi te krivice potrebovala dobri dve leti v javno finančnem smislu niti ne toliko po njihovi lastni zaslugi ugodne vladavine, tudi tradicionalni sindikati.

Ukrep za vrnitev 2. januarja kot dela prostega dne, s katerim bo sicer Slovenija še naprej po besedah državnega sekretarja na Ministrstvu za delo Petra Pogačarja pod evropskim povprečjem dela prostih dni v posameznih državah članicah Evropske Unije, se tako najbolj neposredno nanaša zgolj in edino na redno zaposlene ter zaposlene za določen čas. Toda le v primeru, če niso zaposleni v dejavnostih, ki praznikov, kot dela prostih dni, pravzaprav sploh nimajo, kot so na primer javni uslužnbenci policisti, gasilci in vse nujno medicinsko osebje, ali denimo pri zasebnikih zaposleni gostinci. Tako se tudi skupina zaposlenih prebivalk in prebivalcev Slovenije, ki bo od tega, da je 2. januar ponovno dela prost dan, sploh imela konkretno dobrobit da bo lahko ostala doma, še nekoliko dodatno skrči.

Ob zaposlenih, ki se v pogojih dela neoliberalnega kapitalizma za 2. januar kot dela prost dan lahko kar obrišejo pod nosom, so tudi vsi samostojni podjetniki in denimo samozaposleni v kulturi ali novinarstvu. Za 2. januar se bo sicer delalo marsikod tudi v kulturi, tako da bodo brez 2. januarja kot dela prostega dne tudi številni avtorji, scenski delavci in drugi podporni poklici v kulturi. Prav malo mar za 2. januar kot dela prost dan pa je v prvi vrsti brezposelnim in upokojencem, za katere bo to pač še en dan, ko bodo ostali doma. Tako je samo po sebi jasno, da vrnitev 2. januarja med dela proste dni ni tako zelo populističen ukrep, kot to kritiki očitajo Milanu Brglezu in stranki SMC. Toda tako to gre. Kritiki poteze koalicije SMC, DESUS in SD s podporo opozicijske Združene levice pa imajo vendarle prav, da gre za poskus prilizovanja volivcem. Toda glede na razsulo v zdravstvenem sistemu, propadla pogajanja s sindikati javnega sektorja je samo po sebi tudi jasno, da bo ta bonbonček vsaj za javne uslužbence v državi bolj grenak in da gre pri uvedbi 2. januarja 2017 kot ponovno dela prostega dne ponovno za primer povsem zgrešenega timeinga vlade in koalicije Mira Cerarja. 

Odpoved: Tudi za tokratni N-euro moment sem s socialistično-samoupravnim Živel 2. januar in ponovno zgrešenim političnim timeingom Vlade in koalicije SMC v zobeh poskrbel Tomaž Z.