Brez dela ni trga dela

Glede na to, da je v Republiki Sloveniji v manj kot štirih zadnjih letih zaenkrat nepovratno izginilo okoli 80.000 delovnih mest, od katerih jih je bilo več kot 60.000 v gospodarstvu, pravzaprav vse interesne skupine v državi soglašajo, da so reforme domačega trga dela vsekakor nujne in aktualno drugo Janševo Vlado pri njenih reformnih prizadevanjih vsaj v izhodišču podpirajo. Toda to je v državi, katera zaradi vseh teh izgubljenih zaposlitev beleži znaten upad prilivov v zdravstveno in pokojninsko blagajno ter obenem vedno več zahtev za zaenkrat še obstoječe socialne transferje, pravzaprav vse, o čemer so se sposobni strinjati obstoječi socialni partnerji. Torej aktualna koalicija pri koritih izvršne in zakonodajne oblasti, delodajalci in sindikati kot predstavniki delojemalcev oziroma zaenkrat še zaposlenih.

V okviru reforme trga dela načrtovane spremembe, ki jih je v imenu druge Janševe Vlade resorni minister za delo Andrej Vizjak včeraj predstavil tudi upravnemu odboru Združenja Manager, naj bi delodajalcem oziroma podjetjem omogočile predvsem prožnejši odnos z delojemalci, za kar bi aktualna Vlada poskrbela z uvedbo enotne pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas. Ta sicer predvideva enotno, zaenkrat še med socialnimi partnerji po dolžini neusklajeno začetno poskusno obdobje, v katerem bi bili zaposleni v delavskih pravicah pravzaprav na istem, kot so zaposleni za določen čas. S tem bi se kot glavni cilj reforme trga, tako je vsaj danes na posvetu Urejanje delovnih razmerij v praksi v Portorožu pribil generalni direktor Direktorata za delovna razmerja in pravice iz dela Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve Peter Pogačar, zmanjšala segmentacija na trgu dela, ki izhaja iz razlik med pravicami zaposlenih za določen in nedoločen čas.

Nobena skrivnost ni, da so v Sloveniji v zadnjih nekaj letih na voljo predvsem zaposlitve za določen čas, kar potrjujejo tudi evropske statistike. Nenazadnje je domača Republika v vrhu Evropske unije vsaj zaradi podatka, da je za določen čas zaposlenih kar 75 odstotkov mladih do 24 let. Zato so delavske pravice, ki izhajajo iz zaposlitve za nedoločen čas, za generacije, ki so že in ki še vstopajo na trg dela po slovensko, vključno s polno pokojnino iz že danes prazne pokojninske blagajne pravzaprav že nedosegljive. So pa zato ti zaposleni, v kolikor zaposlitev sploh imajo, že kar se da fleksibilna oziroma prožna delovna sila, ki pa je v tem ne-partnerskem dialogu pravzaprav sploh nihče ne zastopa.

Toda z izhodiščnim predlogom reforme trga dela, kot ga socialnim partnerjem v tem nesocialnem dialogu v imenu druge Janševe koalicije in Vlade ponuja aktualni minister za delo Andrej Vizjak, se ne strinjajo tako predstavniki delojemalcev kot delodajalcev. Iz za potrebe tega dialoga gluhih in reformo trga dela združenih sindikalnih central KS 90 in Pergam so tako danes opozorili, da uvajanje dodatnih fleksibilnih oblik dela brez drugih ukrepov samo po sebi pač ne bo pripeljalo do uresničitve cilja zmanjšati razlike na domačem trgu dela. In da bi morala predvideni večji fleksibilnosti trga dela slediti protiutež pri varnosti zaposlenih. Politični trik z umikom sprva predvidenega posega v plačani odmor za malico in dodatek na delovno dobo, po katerem naj bi sindikati pristali na uvedbo začasnih in občasnih del, tako res ni bil uspešen.

Povsem predvidljivo pa so diametralno nasprotno stališče zavzeli v Združenju Menedžer Slovenije, čigar uradna ocena je, da bo enotna pogodba o zaposlitvi celo poslabšala konkurenčnost države, saj bo dodatno zmanjšala prožnost in zvišala stroške podjetja. Menedžerski komentar Vizjakovega neuspelega političnega trika za sindikate pa je, da ne dolžina odmora za malico in nadomestilo za prevoz ne višina odpravnin niso dejavniki, ki bi lahko ključno vplivali na preobrat slovenskega gospodarstva in njegovo konkurenčnost. Po mnenju generalnega direktorja Helle Saturnus Christofa Drosteja sta ključni prioriteti večja prožnost na trgu delovne sile in ugodnejša davčna zakonodaja, saj da v resnici večja prožnost pomeni večjo varnost, saj je večje jamstvo, da bodo delovna mesta nastajala in ostajala v Sloveniji.

Slika krasnega novega sveta, kot jo že za bližnjo prihodnost ponujajo delojemalci na Slovenskem, sicer dokaj ustreza tudi evidencam Zavoda za zaposlovanje. Večina novih del na voljo v domovini je pač za določen čas, kar povsem ustreza tudi logiki investicijskega odločanja mednarodnih korporacij, kar je bilo ministru Vizjaku povedano tudi na upravnem odboru Združenja Menedžer. V teh pogojih pa so sindikati, ki predstavljajo predvsem zaposlene za nedoločen čas, nekoliko izgubljeni, saj ne nastopajo tudi v imenu armade rezervne in že brezposelne delovne sile, ki tudi v 21. stoletju pač ostaja ključno razvojno gonilo globalnega kapitalističnega sistema. Kljub temu da zdaj politično predvideni koncept enotne pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas zavračajo, saj gre nedvomno za nižanje dosedanje ravni pravic redno zaposlenih, pa to samo po sebi še pač ne pomeni, da za morebitna začasna in občasna dela za določen čas ta čas v Sloveniji primanjkuje potencialnih odjemalcev.

Politično ponujena reforma trga dela druge Janševe vlade je tako na prepihu socialnega dialoga, v katerem pa se nihče od vpletenih socialnih partnerjev pravzaprav ne posluša, saj skuša čim več iztržiti za lastne korporativne interese. Kakršnakoli že da ta reforma na koncu bo, pa golo dejstvo ostaja, da tudi v Sloveniji še lep čas ne bo kaj veliko novih zaposlitev za nedoločen čas, pač pa da bodo brezposelnim vse pogosteje na voljo zgolj občasna in v smislu dosedanjega umevanja delavskih pravic vse bolj negotova dela. Toda tako to gre. Brez dela pač ni tudi samega trga dela.

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem z reformo trga dela in socialnim dialogom gluhih po slovensko v zobeh poskrbel Tomaž Z.