Brez ponovno obveznega služenja vojaškega roka

Trdnost nove koalicije in, kot kaže, včerajšnje glasovanje ter 52 oddanih poslanskih glasov za tretje mandatarstvo prvaka Slovenske demokratske stranke Janeza Janše za vzpostavitev svoje tretje desne vlade, očitno še zares ne bo na preizkušnji na današnji prvi obravnavi novele zakona o vojaški dolžnosti, s katero je 16. januarja letos še največja državnozborska in opozicijska stranka državnemu zboru v sprejem predlagala ponovno obvezno služenje vojaškega roka s 1. septembrom 2020. Tudi prvopodpisani pod predlog in vodja poslanske skupine SDS Danijel Krivec namreč priznava, da predloga pred današnjo obravnavo preprosto ni bilo moč več umakniti, kljub črno na belem v še sveži koalicijski pogodbi zapisanemu določilu, da se bodo stranke tretje koalicije in vlade Janeza Janše zavzemale za postopno ponovno vzpostavitev obveznega naborniškega sistema, pa je ne bodo podprli niti poslanci iz vrst Stranke modernega centra in Nove Slovenije. Svoj glas za ponovno vzpostavitev obveznega služenja vojaškega roka v dolžini šestih mesecev bodo od članic nove koalicije prispevali le poslanci DeSUS, od opozicije pa ga bodo podprli vsi trije poslanci Slovenske nacionalne stranke, kar pa skupaj znese le pičlih 34 glasov. Toda čeprav pred vzpostavitvijo in dokončno potrditvijo vlade ter pripadajočega resornega plena ministrskih starih ali na novo osvojenih položajev strankam včeraj v državnem zboru z izvolitvijo Janše za mandatarja vzpostavljene desne koalicije, še čisto zares ni potrebno sodelovati, pa so prvi odzivi na s koalicijsko pogodbo predvideno postopno ponovno uvedbo obveznega naborniškega sistema v Slovenski vojski že sami po sebi pokazali, kako bo to v tej novi koaliciji in vladi šlo.

Torej še iz časov, ko je bila opozicijska, se največja državnozborska, vladna in koalicijska stranka državnega zbora za vsaj hipotetično obe preostali leti aktualnega mandata zavzema, da bi bilo na Slovenskem za moške ponovno obvezno služenje vojaškega roka; ti bi vojaški obvezniki postali pri 17. letih, pri 18. letih bi se izvedel nabor, vojaški rok pa naj bi slovenski fantje začeli ponovno služiti v letu, ko bi dopolnili 19 let. Vojaška obveznost bi trajala šest mesecev, civilno služenje vojaškega roka pa dvanajst mesecev, je v imenu SDS sredi januarja pojasnil poslanec Žan Mahnič, ki je med primarnimi razlogi za ponovno uvedbo naborništva izpostavil odvračanje vojaških groženj, krepitev domoljubja in narodne zavednosti ter krepitev psihofizične pripravljenosti državljanov. Danes je v državnem zboru sicer bil nekoliko bolj konkreten, spomnil je, da si je država ob izidu referenduma o vstopu Slovenije v zavezništvo Nato za svoj cilj zastavila 8000 pripadnikov stalne sestave Slovenske vojske, 2000 pripadnikov pogodbene rezerve in 15.000 pripadnikov prostovoljne rezerve. Toda danes Slovensko vojsko sestavlja približno 6300 pripadnikov stalne sestave, trend njihovega števila pa je še vedno v upadu, zato je po mnenju SDS za njeno popolnitev vsaj za neko srednjeročno obdobje nujno ponovno uvesti šestmesečno služenje vojaškega roka.

V koalicijski stranki DeSUS bodo predlog novele o ponovni uvedbi obveznega naborništva podprli, ker so uvedbo sicer trimesečnega vojaškega roka že sami zapisali v program lastne za potrebe te koalicije in vlade pač desnosredinske upokojenske stranke, je pribil vodja poslanske skupine Franc Jurša. Predlog, kot že rečeno, podpirajo tudi vsi trije poslanci SNS, saj je naborniški sistem že od samega začetka del volilnega programa te nacional-šovinistične stranke, Zmago Jelinčič pa je celo kritičen, da je šestmesečno služenje premalo in da bi ta obvezni rok vojaškega služenja moral biti celo daljši. Njegov poslanec Jani Ivanuša ocenjuje, da vojska nikomur ne bi škodila in da bi bila kvečjemu koristna, saj bi se med drugim mladi na ta način osamosvojili od svojih staršev, prav tako pa bi jim privzgojili ljubezen do domovine.

Čeprav se danes večina vojaških spopadov odvija za računalniškimi tipkovnicami, teroriste po vsem svetu pa odstranjujejo brezpilotna letala, pa večina ostalih strank, nasprotnic prve obravnave predloga o ponovni vzpostavitvi obveznega vojaškega roka s 1. septembrom letos, naborniškemu sistemu, ki je v severnoatlantskem paktu Nato prej izjema kot pa pravilo, česar sta se ob ukinitvi naborniškega sistema še kako dobro zavedali prav predlagateljici SDS in Nova Slovenija, pa veliko obrambno-varnostnih argumentov od njih ni bilo moč slišati, a po besedah poslanca Jožefa Horvata v NSi ne glede na to, kaj so podpisali v koalicijski pogodbi, še naprej zagovarjajo profesionalno vojsko. Levica kot levica vsaki uvedbi ponovne vojaške obveznosti za vse moške državljane brezpogojno nasporotuje. Tudi v SAB so prepričani, da gre za poseg v posameznikovo vest in zasebnost, ki sta ustavno varovani kategoriji. V LMŠ so po besedah poslanca Roberta Pavšiča proti predvsem zaradi stroškov in dejstva, da naborništva domači obrambni sistem ne prenese, čeprav pa ministrstvo ne more prevzeti vzgoje mladostnikov na svoja pleča, pa so se o morebitni postopni ponovni uvedbi naborniškega sistema pripravljeni pogovarjati. Da gre za resno vprašanje, ki se ga ne gre lotevati rokohitrsko, ampak je o njem potrebno opraviti poglobljeno in resno razpravo, pa so po besedah poslanca Sama Bevka prepričani Socialni demokrati.

Razprava ob današnji prvi obravnavi novele zakona o vojaški dolžnosti, s katero se bi naj obvezni naborniški sistem v državi ponovno vzpostavil s 1. septembrom 2020, je predvsem pokazala, kako ideološko zmedeno opredeljena je pravzaprav vsa slovenska državnozborska politika, v kateri sta vsaj SMC in DeSUS, včeraj pa še tretjič mandatar Janez Janša, pokazala, kako zelo malo je vredna javno izrečena politična zaveza in kako se bodo za to, kar vse tako kot postopna povrnitev naborništva piše v tej kot letak oblikovani koalicijski pogodbi, bili politični boji za interpretacijo vsakega zapisanega člena in določila. Toda tako to gre. Janezu Janši se je sicer včeraj za trenutek ali dva res zasmejalo, toda šele prihajajoči tedni in meseci bodo morali poskrbeti, da mu bo nemara postalo jasno, kakšni politični kamni okoli njegovega vratu so posamezne stranke, koalicijske partnerice njegove tretje vlade in koalicije, ki se bo, kot kaže, pod nosom obrisala za ponovno pa čeprav postopno uvedbo obveznega naborniškega sistema.

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem z neprepričljivim poskusom uvedbe ponovnega obveznega služenja vojaškega roka v Republiki Sloveniji na predlog največje vladne in koalicijske stranke SDS v zobeh poskrbel Tomaž Z.