Današnja zadnja in prva seja vlade

Čeprav je nova zasedba državnega zbora danes začela izredno sejo, na kateri bo po zaslugi političnega nagajanja po novem samo še največje opozicijske stranke SDS in sicer na proceduralni ter parlamentarni propad, pravzaprav pa večinsko zavrnitev obsojene zahteve za posvetovalni referendum o načrtovani reorganizaciji vlade in posameznih ministrskih resorjev potrjena 17 in še ne tudi 20-članska ministrska ekipa mandatarja Roberta Goloba in koalicije strank Gibanje Svoboda, Socialni demokrati in Levice, od danes popoldne pa res nepreklicno bivša vlada Janeza Janše in bivše desnopopulistične koalicije strank SDS, Nova Slovenija in mogoče pa tudi po zaslugi neumnega preimenovanja v Konkretno iz državnega zbora izpadle SMC Zdravka Počivalška s podporo prav tako iz parlamenta izpadlih poslancev SNS in Demokratične stranke upokojencev, ki ji ni uspelo osvojiti niti enega samega za nadaljnje proračunsko financiranje nujnega odstotka podpore volivcev, ni izpustila priložnosti, da se ne bi še danes sestala na dokončno poslednji, pa čeprav zgolj dopisni 385. seji vlade, ki je že dober mesec in od poslednjih parlamentarnih volitev 24. aprila letos brez parlamentarne večine in ki bi pravzaprav morala opravljati zgolj še tako imenovane, a v zakonodaji nadvse pomanjkljivo definirane tekoče posle.

Torej, čeprav je za izvolitev ministrske ekipe v državnem zboru potrebna zgolj podpora večine navzočih poslancev, ki bodo na javnem glasovanju odločali o listi kandidatov v celoti, in se šteje, da je vlada nastopila funkcijo, če sta imenovani več kot dve tretjini ministrov, pri čemer pa se ne vštevajo ministri brez resorja, in imajo stranke nove koalicije skupaj 53 poslanskih glasov, računajo pa lahko tudi na podporo poslancev italijanske in madžarske narodne skupnosti, in čeprav bodo po izvolitvi ministri nove vlade pred državnim zborom in slovensko javnostjo zaprisegli in se še danes sestali na prvi seji nove vlade Roberta Goloba, ki bo namenjena predvsem kadrovskim vprašanjem, med drugim imenovanju državnih sekretarjev pa tudi direktorja vladnega urada za komuniciranje (Ukom), direktorja Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova) in generalnega direktorja policije, same primopredaje na posameznih ministrstvih pa bodo po večini potekale že jutri, v četrtek, so se ne bodi jih treba več ministri tretje in poslednje Janševe vlade sestali na zadnji dopisni seji in tik pred lastnim političnem koncem svojega, za večino državljank in državljanov pač več kot očitno na volitvah potrjenega škodljivega udejstvovanja pri koritu izvršne oblasti podprli še uvrstitev projekta vzpostavitev logističnega centra Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) in prostorov službe za preskrbo s cepivi v načrt razvojih programov za obdobje 2022–2025. Glavni cilj vzpostavitve logističnega centra NIJZ in prostorov omenjene službe je zagotavljanje pogojev za optimalno delo in skladiščenje ter razvoz cepiv v vseh razmerah delovanja ter za daljše časovno obdobje 30 let, sredstva za investicijo v višini skoraj 3,7 milijona evrov pa da bo zagotovilo ministrstvo za zdravje, toda ne več Janeza Poklukarja, temveč Danijela Bešiča Loredana, ki ga je od danes novi predsednik vlade Robert Golob še kot kandidata predstavil z besedami, da je ne samo izjemen človek, pač pa tudi eden redkih, ki so si pred leti sploh upali povedati, da zdravstveni sistem pravzaprav že ves ta čas ne deluje.

Vsaka vlada v domači republiki doslej je sicer delala in odločala tako na rednih kot dopisnih sejah, ki jih sklicuje predsednik vlade na stalno določeni dan v tednu, praviloma pa ob četrtkih, kar je vsaj do neke mere veljalo tudi za odhajajočo vladno ekipo Janeza Janše, ki jo bo tako že danes nasledila oziroma pri koritu domače izvršne oblasti zamenjala Golobova vlada, a je ta v veliki vladni vnemi prerazporejanja javnega denarja in političnega plenjenja države sicer v približno 810 dneh dela odločala na skupaj kar 509-ih dopisnih in rednih sejah vlade. S tem da se je frekvenca sejanja ministrov Janševe poslednje vlade obratno sorazmerno povečevala glede na pričakovani poslednji dan oziroma današnji nepreklicni konec mandata. Samo v zadnjem tednu smo bili tako ob današnji poslednji 385. dopisni seji vlade Janeza Janše priča še kar šestim sejam. Včeraj, na predzadnji dan na čelu države oziroma 31. maja 2022, je tako potekala 124. redna seja in tudi 384. dopisna seja vlade Republike Slovenije. Dan prej, 30. maja, sta potekali kar dve – 383. in 382. – dopisni seji, prav tako dopisni seji pa sta bili še 27. in 25. maja.

Hiter pregled vladnih spletnih strani na gov.si, s katerih se bo predvidoma še danes umaknila povsem v predvolilno lokalnem politikantskem duhu ustvarjena novica »Vladni projekti za razvoj občin« – iz katere naj bi razbrali, kateri projekti so se v mandatu vlade Janeza Janše od 2020 do 2022 izvedli v vaši občini – pove, da so od danes bivši predsednik vlade in njegovi ministri pravzaprav še največ in najbolj pogosto sejali prav zadnji mesec svojih ne na volitvah priborjenih, ampak izgubljenih izvršnih mandatov. Zato bo imela ministrska izbira Roberta Goloba in on sam osebno, ki se Janši v brk veseli prihodnjih tednov, mesecev, let in mandatov, veliko in še več nujnega dela. Toda tako to gre. Glede na to da je glede morebitnega imenovanja Damirja Črnčeca na mesto državnega sekretarja na ministrstvu za obrambo koordinator Levice in nov minister sprva še za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, nato pa za medgeneracijsko solidarnost, Luka Mesec, že s stisnjenimi zobmi priznal, da v vladi velja gentlemanski dogovor, da se v resorje drugih ministrov ne vtikajo in da je vsak odgovoren za svoj resor, dejanja svojega resorja in za kadrovanje na svojem resorju, bo tudi to po besedah novega mandatarja Roberta Goloba ministrsko ekipo z bogatimi političnimi izkušnjami in nadgrajeno z bogatimi strokovnimi referencami vsekakor potrebno tesno in pozorno spremljati že od današnjega poslednjega in prvega dne ter zadnje in prve seje vlade, saj obuditev od mrtvih oziroma vzpostavitev nove Liberalne demokracije Slovenije s pripojitvijo strank Marjana Šarca in Alenke Bratušek tudi zaradi njunih posameznih političnih potez in zgodovine sama po sebi še pač ne pomeni, da bomo ne glede na vsa ta visoka pričakovanja tudi dejansko živeli kaj bolj svobodno, kot smo za časa tretje in poslednje vlade Janeza Janše.

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem z današnjo zadnjo dopisno sejo vlade Janeza Janše in prvo redno sejo nove vlade Roberta Goloba v zobeh poskrbel Tomaž Z.