Demokratična avtokracija

Najprej notranji minister Aleš Hojs, ki to zaenkrat ostaja ne glede na svoj nepreklicni odstop in izgubljeno pravico do osebno-lastnega odločanja o svoji politični usodi, nato ministrica za izobraževanje, znanost in v tokratnem primeru sporni šport Simona Kustec, ki o odstopu ne razmišlja, čeprav se je navkljub sklepu lastne vlade, da so zaradi epidemije COVID-19 zaščitne maske obvezne v vseh javnih zaprtih prostorih, tako kot vsa preostala športna elita na slavnostni večerji Olimpijskega komiteja pojavila brez nje, in nenazadnje celo iz naftalina zgodovine potegnjeni minister za kulturo Vasko Simoniti, ki pozive k odstopu zavrača in se je sinoči nemara zgolj po lastnih kriteriji uspešno na nacionalni televiziji v živo ubranil očitkov o nedelu ter zanemarjanju dogajanja in potreb celotnega sektorja umetnosti ter kulture, so v pičlih nekaj dneh tega tedna poskrbeli, da se je v ospredje ponovno prebil modus operandi tudi tretje vlade in koalicije Janeza Janše, v kateri ima o vsemu in vseh zadnjo besedo zgolj in samo Janez Janša.

Tako glede na obnašanje in besede obeh ministrov ter ministrice kot posledičnih odzivov vidnih predstavnikov koalicijskih strank je namreč jasno zgolj to, da v tej vladi in koaliciji ob Janezu Janši pravzaprav nihče drug o ničemer ne odloča. Tako se Alešu Hojsu ni bilo dano kljub tej osebni človekovi in z ustavo Republike Slovenije zagotovljeni pravici odločiti za nepreklicni odstop, čeprav naj bi ga po njegovih lastnih besedah predsednik vlade Janez Janša sprejel, na kar v teh dneh opozarja pravnik in politično nesojeni ustavni sodnik Andraž Teršek. Ne glede na vmes javno razkrite podrobnosti delovanja notranjega ministra Aleša Hojsa, še posebej pa proti-protestniške usmeritve policiji, vtikanje v delo Nacionalnega preiskovalnega urada in nenazadnje celo le po političnih zaslugah prvorazrednih ter nedotakljivih pridobljenemu lastništvu parcele s pogledom na slovensko morje je namreč predsednik vlade Janez Janša v ponedeljek vrnil sicer vmes po besedah - pa po novem mu bo še težje karkoli verjeti na besedo - Aleša Hojsa že uničeno še vedno zaprto kuverto z odstopno izjavo in nepreklicni odstop naj bi odromal na smetišče in v pozabo novejše politične zgodovine.

Nato ministrica za izobraževanje, znanost in v tokratnem primeru sporni šport Simona Kustec, ki glede na to, kar se je pripetilo kolegu Hojsu, o odstopu sama ne razmišlja, kljub temu da jo je Olimpijski komite na osrednjo športno prireditev v državi ob ugledni mednarodni udeležbi gostil pod pretvezo, da je v skladu s priporočili Nacionalnega inštituta za javno zdravje ob vstopu v dvorano in slavnostno večerjo masko dovoljeno odložiti, čeprav je vlada, katere del je pač tudi ministrica iz kvote Stranke modernega centra, le par dni prej sprejela odločitev, da je zaradi epidemije COVID-19 nošenje mask v vseh zaprtih javnih prostorih obvezno, ponujanje slavnostnih zakusk in/ali pripadajočih večerij pa vsaj neprimerno, na kar je kar v tweetu opozoril tudi presvitli predsednik vlade in koalicije, po čigar glavnem mnenju vlade, vseh ministrstev, koalicije, nacionalnega inštituta za javno zdravje in vseh preostalih državnih teles in organov pa je krivda na strani olimpijskega organizatorja, zato v tem primeru zadošča, da se je ministrica za izobraževanje, znanost in šport opravičila ter še sama napičila organizatorja, ki da je zagotavljal, da so upoštevali priporočila in navodila NIJZ, s čimer pa se vsaj zaenkrat še ne strinja direktor Milan Krek, katerega pa bo pomirilo že ukrepanje pristojne inšpekcije.

Čeprav se Janez Janša o dogajanju na področju umetnosti in kulture praviloma ne oglaša, če že pa gre za bolj pikre komentarje o degeneriranih umetnikih in umetnosti, pa je samo po sebi jasno, čigar navodilom v vojni zoper medije in umetnost ter kulturo nasploh sledijo politično preverjeni uslužbenci ministrstva za kulturo in njihov prvi, iz naftalina zgodovine potegnjeni minister Vasko Simoniti, čigar edini politični plus in zasluga je, da je minister za kulturo že bil začasa prve koalicije in vlade Janeza Janše. Čeprav je ministra za kulturo več kot trideset podpisnic in podpisnikov s področja umetnosti in kulture pisno pozvalo k opravljanju svojega dela ali odstopu, se minister za kulturo Vasko Simoniti ni ubranil niti enega samega očitka o zavlačevanju in nepodpori tekočih kulturnih produkcij in dela ustvarjalk in ustvarjalcev na področju kulture. Čeprav še naprej velja, da se z odločbami za izplačilo že odobrenih projektov za še malo pa iztekajoče se leto 2020 zavlačuje, da ustvarjalci ne dobijo pogodbeno določenih plačil za že opravljeno delo in da stoji tudi vsako resno načrtovanje finančnih okvirov kulturne produkcije in mednarodnih sodelvanj za v prihodnje, saj bo kultura ob rebalansu med redkimi področji, ki so in še bodo izgubila, v naslednje leto prenesena kohezijska in druga sredstva namreč le niso povsem samoumevna, minister Simoniti očitke brez pravih pojasnil zavrača, tako je kit Janša za celotno državo prepričan, da tudi on sam in ministrstvo za kulturo delujeta povsem normalno. Toda tako to gre. Nova normalnost, v kateri se bo država za rekordnih 4,2 milijarde evrov zadolžila, ker so se, kot je povedal premier, zaradi nepredvidenih okoliščin zmanjšali prihodki in povečali odhodki, za katere pa po njegovih besedah vsaj on sam ve, kam in komu so šli do centa natančno, sama po sebi ni več demokracija, v kateri je za stanje reči javnosti in volivcev odgovornih več ljudi, ampak, kot pokaže primer poslušnih ministrov Aleša Hojsa in Vaska Simonitija ter ministrice Simone Kustec, zgolj še avtokracija, vladavina ene same osebe, ki pa ni podrejena tako zunanjim pravnim omejitvam kot običajnim mehanizmom nadzora države s strani prebivalstva.

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem s tretjo vlado in koalicijo Janeza Janše kot demokratično avtokracijo velikega šefa v zobeh poskrbel Tomaž Z.