Domači apologeti Evrope več hitrosti

Kljub temu da je dogajanje danes na Odboru Državnega zbora za zunanjo politiko samo po sebi pokazalo, kako zelo nezanimiva in nehvaležna tema je za notranje politično razpravo slovenska zunanja politika, se nosilci javnih pooblastil, v katerih rokah trenutno je domača diplomacija, brez izjeme predstavljajo kot branilci in zagovorniki na tujem in ne na slovenskem postavljenega koncepta Evrope več hitrosti. Že prejšnji teden je ob vrhu voditeljev 27 članic Evropske Unije v Bruslju predsednik koalicije in Vlade Miro Cerar prijavil,

da so vsi ugotovili, da je Evropa več hitrosti že golo dejstvo, saj da se članice znotraj Evrope že sedaj različno intenzivno povezujejo. Misel, pravzaprav pa idejo, ki jo v politični praksi že izvaja velika četverica ustanovnih držav, torej Francija, Nemčija, Italija in Španija, podpirajo pa jo še vsaj Belgija, Nizozemska, Luksemburg in  Avstrija, pa je v ponedeljek na podelitvi priznanj Gospodarstvenik Primorske z besedami, da bo do Evrope več hitrosti gotovo prišlo, ponovil predsednik republike Borut Pahor. Naposled pa je z besedami, da se mora Slovenija prilagoditi dejstvu, da gre zdaj vse v smer Evrope več hitrosti, močno in enotno Evropsko Unijo vseh preostalih 27 članic danes na odboru za zunanjo politiko pokopal na smetišče novejše politične zgodovine še zunanji minister Karel Erjavec.

Nastop zunanjega ministra na današnjem Odboru Državnega zbora za zunanjo politiko je sicer bil namenjen predvsem obravnavi drugega poročila zunanjega ministra z oceno o razvoju mednarodnih odnosov in položaju Slovenije v mednarodni skupnosti v skladu z deklaracijo o zunanji politiki, v kateri je, kot je na seji spomnil tudi Karel Erjavec, črno na belem zapisano, da naj bo prav Slovenija del jedrnih držav EU. Politični razprava o Evropi več hitrosti oziroma skupinah držav, ki bodo različno napredovale, se je sicer kljub temu, da je že dejstvo vsaj na primerih evrskega in schengenskega območja, šele dobro začela, po Erjavčevih besedah pa naj bi trajala vsaj tam enkrat do decembra, ko bo med drugim nepreklicno jasno tudi to, kakšna bo prihodnji mandat predsedniška Francija in ali bo Angeli Merkel v Nemčiji res uspelo ponoviti nov kanclerski mandat.     

Na dogajanje v širši evropski domovini bodo tako v prihodnjih mesecih še najbolj vplivale odločitve nacionalnih volivcev posameznih prvokategornih evropskih držav, katerih skupna točka je ob porastu političnega populizma še vsaj gotovo ta, da nanje domača Republika pač nima bistvenega vpliva. Kljub temu premier Miro Cerar trdi, da je Slovenija že udeležena v vseh oblikah poglobljenega sodelovanja zgolj nekaterih članicv Unije in da z vidika slovenskih interesov razprava o Evropi več hitrosti ni nekaj, kar bi nas utegnilo ali moralo skrbeti. Ampak da je - ravno nasprotno – to razprava, v kateri lahko polno sodelujemo z lastno vizijo in idejami za skupen razvoj.

Nekoliko bolj sicer prav tako predvolilno realno stališče je do Evrope več hitrosti zavzel predsednik republike Borut Pahor, ki se namerava še letos ponovno s pomočjo glasov SDS potegovati za nov petletni mandat. Ker se na trg Evropske Unije le izvozi kar 72 odstotkov slovenskega blaga in storitev, je to, kar se bo z Evropo zgodilo in kje da se bomo v njej znašli Slovenci, ta čas velika skrb tudi za domačega instagram predsednika, katerega recept za domačo prihodnost v družni najhitreje se razvijajočih evropskih držav pa je že tipično slovenski, saj v prvi vrsti priporoča dobre odnose z vsemi članicami Evropske unije, a zlasti z obena nosilcema te Evrope prve hitrosti, torej s Francijo in Nemčijo.

Ne glede na to, da je pred danes redkobesednimi člani Odbora za zunanjo politiko zunanji minister Karel Erjavec trdil, da Slovenija že je v skupini jedrnih držav in da bo tam tudi ostala, toda le če bo upoštevala navodila in priporočila ter še naprej izpolnjevala kriterije, ki si jih sicer ne bo postavila sama, pa je hkrati priznal tudi to, da bosta zunanje ministrtsvo in Vlada preigrala vse možne scenarije.  Torej tudi tistega, da Slovenija ne bi bila uvrščena v to jedrno skupino držav EU. Temu pa da ne bo tako, ker da bi se domači apologeti Evrope več hitrosti, o kateri sami pač ne odločajo, bali, ali nas bodo sprejeli oziroma ali nas bodo sploh marali, pač pa zato da bomo res naredili vse, da bo država naposled tudi res v tej jedrni skupini držav. Toda tako to gre. Čeprav se torej trije ključni možje slovenske zunanje politike vedejo, kot da je Evropa več hitrosti že dejstvo še pred predsedniškimi volitvami v Franciji in parlamentarnimi volitvami v Nemčiji, pa je samo po sebi jasno, da članstvo Slovenije v tej jedrni skupini držav le ni tako vnaprej samoumevno. Kot to sam po sebi potrjuje tudi avstrijski nadzor notranje schengenske meje med državama, domovina pač ni jedrna, ampak je bolj kot ne obrobna država EU.

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem s predsednikom republike, premierjem in zunanjim ministrom kot apologeti Evrope več hitrosti v zobeh poskrbel Tomaž Z.