Grobarji in pogrebniki študentskega organiziranja

Potem ko so šele tik pred novim letom v vodstvu krovne oblike študentskega organiziranja pri nas - Študentski organizaciji Slovenije - s smrekco in študentskimi novoletnimi željami pred državnim zborom izvršno ter zakonodajno oblast še naprej trdno v rokah Janeza Janše, saj v mandatarske kompetence novo-starega predsednika DeSUS Karla Erjavca ob vsej politični konkurenci v koaliciji in opoziciji očitno dvomijo tudi v njegovi upokojenski poslanski skupini, le opozorili, da je bila enkratna pomoč v znesku 150 evrov le droben pljunek v morje povsem materialnih težav, s katerimi se ob aktualnega pomanjkanja študentskega dela v teh koronskih časih študentke in študenti na Slovenskem soočajo, je najstarejša oblika študentskega organiziranja pri nas, nastala neposredno ob osamosvojitvi z izločitvijo iz Zveze socialistične mladine pred njenim preoblikovanjem v politično stranko, Liberalno demokracijo, Študentska organizacija v Ljubljani, ob še naprej znatnih treh milijonih letnega proračuna z napovedjo, da za Radio Študent prvič v vseh 52 letih ne bo več namenjala študentskih in ustanoviteljskih sredstev, poskrbela, da se bodo ne le študenti in študentke le začeli spraševati, kakšen pa je pravzaprav sam namen študentskega organiziranja, v čigavih rokah je in komu pravzaprav še služi, razen projektnemu izčrpavanju sredstev voljenih ali zaposlenih študentskih funkcionarjev.

Področna zakonodaja je kljub nekaterim popravkom, ki pa so se nanašali predvsem na financiranje in niso posegali v posamezne vsebinske rešitve in opredelitve, jasna. Zakon o skupnosti študentov, kot pravzaprav še naprej edini zakonski akt, ki v domači Republiki ureja položaj, delovanje in dejavnost kake samoupravne skupnosti, določa, da se v Študentsko organizacijo Slovenije združujejo študenti zaradi urejanja vprašanj skupnega pomena in uresničevanja skupnih interesov, solidarnega zadovoljevanja skupnih potreb ter opravljanja zadev iz državne pristojnosti, ki so dane Študentski organizaciji Slovenije z javnim pooblastilom. Študentska organizacija Slovenije je pravna oseba javnega prava s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki jih določata ta zakon in njen temeljni akt, pri izvajanju pooblastil in dejavnosti v skladu z določbami tega zakona pa je v skladu z določbo taistega zakona avtonomna. Posamezno organizacijsko obliko povezovanja v Študentski organizaciji Slovenije pa sestavljajo vsi študenti posameznega visokošolskega zavoda, višje strokovne šole, študentske organizacije lokalnih skupnosti ali drugih interesnih oblik povezovanja študentov, ki za pridobitev statusa organizacijske oblike Študentske organizacije Slovenije izpolnjujejo pogoje, določene v tem zakonu in aktih Študentske organizacije Slovenije.

Pooblastila in dejavnosti, torej kaj naj bi v skladu s temeljno zakonsko podlago sploh zares in dejansko počele, študentskih oblik organiziranja Zakon o samoupravni skupnosti študentov popiše in določi v 5. členu. Kaj bi naj torej ob že predstavljenem namenu bile z zakonom določene dejavnosti Študentske organizacije Slovenije, študentskih organizacij visokošolskega zavoda, študentskih organizacij lokalne skupnosti ter posameznih drugih interesnih oblik povezovanja študentov? Prvič. Sprejemanje, organiziranje in izvajanje programov interesnih dejavnosti študentov na področju kulture, ponavljam kulture, izobraževanja, tudi to ponavljam, izobraževanja, športa, tehnične kulture in drugih področij interesnega delovanja študentov. Drugič. Sprejemanje, organiziranje in izvajanje programov, ki vplivajo na socialno-ekonomski položaj študentov, tudi to je vredno ponoviti, sprejemanje, organiziranje in izvajanje programov, ki vpliv ajo na socialno-ekonomski položaj študentov. Tretjič, zagotavljanje pogojev za delovanje in razvoj interesnih oblik združevanja študentov. Četrtič, zagotavljanje sodelovanja študentov pri upravljanju lokalnih zadev, ki jih občina, mestna občina ali širša samoupravna lokalna skupnost ureja samostojno na področjih, ki vplivajo na življenje in delo študentov. Petič, zagotavljanje vpliva študentov pri sprejemanju zakonskih in drugih predpisov, ki urejajo delo in življenje študentov, ter šestič, zagotavljanje vpliva študentov pri upravljanju javnih zadev in pri delu državnih organov. Oblike imenujejo še predstavnike študentov v organe in delovna telesa mednarodnih organizacij in skupnosti, katerih članica je Republika Slovenija, v katerih sodelujejo predstavniki študentov, lahko pa opravljajo tudi druge z zakonom ali temeljnim aktom določene naloge in dejavnosti.

Tako kot marsikaj drugega je epidemija COVID-19 poskrbela, da je na dan prišlo mnogo podrobnosti o nedelovanju celotnih družbenih podsistemov - kot so ga vsaj nekoč pred in po osamosvojitvijo nedvomno predstavljale tudi študentske oblike organiziranja, močne politične opozicije tako socialističnemu kot kasneje demokratičnemu oblastniškemu režimu - je samo po sebi jasno, da je študentom na tej poti v teh zadnjih 30 letih nekje spodletelo, saj jih že pred sedanjo niso prav resno jemale niti samooklicano leve vlade, čeprav tako kot v sedanji koaliciji tudi v njih ni manjkalo posameznikov, ki so se na državnozborski politični parket uvrstili malo da ne neposredno iz klopi tega ali onega študentskega zbora, pa so študenti vseeno brez vpliva tako pri sprejemanju zakonskih in drugih predpisov, ki urejajo delo in življenje študentov, kot pri upravljanju javnih zadev in pri delu državnih organov nasploh.

Za tak demokratični zastoj in zdrs v iliberalizem, kot smo mu že leta priča na vseh treh glavnih študentskih organizacijah Univerze v Ljubljani, Mariboru in na Primorskem, seveda ne more biti in ni odgovorno samo sedanje vodstvo, pač pa je to posledica vsaj desetletje trajajočega procesa, in v primeru ŠOU v Ljubljani politične igre študentskih političnih skupin Modri in Povezani, ki vodstvene strukture izvoljenih ter zaposlenih študentskih funkcionarjev vse bolj oddaljujejo tako od samega osnovnega in z zakonom določenega namena ter dejavnosti kot nenazadnje od samih študentov, med katerimi nekateri pač soustvarjajo ali zgolj zvesto poslušajo tudi interesno obliko združevanja študentov - Radio Študent, ki se ga bi, kot kaže, v največji in najpremožnejši študentski obliki organiziranja pri nas, Študentski organizaciji Univerze v Ljubljani, želeli kar znebiti. Toda tako to gre. Eni so grobarji, drugi pa pogrebniki aktualnega študentskega organiziranja, Radio Študent pa je vendarle ta, ki je že in ki bo preživel tudi to in takšno študentsko obliko organiziranja.

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem z grobarji in pogrebniki aktualnih študentskih oblik organiziranja na Slovenskem v zobeh poskrbel Tomaž Z.