Inflacija predsedniških kandidatk

Čeprav volitve predsednika republike ob volitvah poslancev Evropskega parlamenta veljajo za vsebinsko, pa tudi kandidatno najmanj spektakularen praznik ljudske demokracije na Slovenskem, bodo tokratne posebne vsaj po rekordnemu številu kandidatk za bolj kot ne protokolarno funkcijo predsednice domače republike. Skupaj se bo za službo v nedavno razglašenemu kulturnemu spomeniku oziroma predsedniški palači potegovalo 9 kandidatk in kandidatov, kar je izenačitev rekorda iz predsedniških volitev leta 2002. Toda med njimi je v vsej poosamosvojitveni zgodovini največ in večina žensk, saj se bo nasproti dosedanjemu predsedniku Borutu Pahorju in trojici moških kolegov nasproti postavila paleta kar petih kandidatk za predsednico republike na volitvah, katerih zgolj prvi krog bi naj glede na to, kako zaenkrat kažejo javnomnenjske ankete, potekal 22. oktobra letos.

Letošnjo peterico kandidatk, ki bi naj premešale štrene v ponovno izvolitev vendarle nekoliko kar preveč gotovemu sedanjemu predsedniku republike Borutu Pahorju, pa sestavlja paleta v domači notranji politiki bolj ali manj znanih obrazov, med katero se je z najbolj zgodno najavo, da se podaja v boj za prvo predsednico domače republike, prva uvrstila predsednica in poslanka Nove Slovenije Ljudmila Novak. Z najavo je kot druga sledila v širši javnosti predvsem zaradi kadrovske čistke v matični, a politično vse bolj obrobni Slovenski ljudski stranki praktično popolnoma neznana samostojna podjetnica Suzana Lara Krause. Nekaj časa pozneje je postalo jasno, da še ne dobro ustanovljena politična stranka Gibanje za otroke in družine Aleša Primca in somišljenikov na prvih volitvah, ki se jih zares in samostojno udeležuje, stavi na upokojeno učiteljico Angelco Likovič. Še največ časa za razmislek in preverbo razpoloženja lastnega volilnega telesa, pa so si vzeli v obeh dveh največjih strankah državnega zbora, iz katerih krog rekordnega števila kandidatk za predsednico zaokrožujeta še aktualna evropska poslanka iz kvote SDS Romana Tomc in prav tako aktualna ministrica za izobraževanje iz kvote SMC Maja Makovec Brenčič.

Čeprav očitno dolgo časa tehtanima odločitvama za kandidatki na volitvah za predsednika republike vsaj na prvi pogled nič ne manjka in gre za v političnem smislu kakovostni kandidatki, pa je - ob na Slovenskem pač splošno uveljavljenemu prepričanju, da delo evropskega poslanca iz Slovenije pač ne more biti ne vem kako težko – nujno dodati, da izbira aktualne ministrice pač sama po sebi ne more biti najbolj primerna, saj ob pomanjkanju ustreznih in kadrovsko prostih kandidatk in kandidatov kaže tudi na povsem konkretno veljavo, ki jo v največji koalicijski in vladni stranki pripisujejo konkretnemu področju, ki ga njihova predsedniška kandidatka zaradi obilice dela v predsedniški kampanji pač nekoliko bolj pomankljivo v aktualni vladi Mira Cerarja pokriva. Kljub temu da se Majo Makovec Brenčič v javnosti rado pokrajšano naziva zgolj kot ministrico za izobraževanje, poln naziv področja, ki ga v vladi tudi kot kandidatka za predsednico republike pokriva, ob izobraževanju vključuje tudi znanost in šport.

Kljub temu da dosedanji predsednik republike Borut Pahor že od manekenskih študentskih dni res rad veliko da na to, kako izgleda, ostaja nejasno, zakaj se je prav na volitvah za predsednika republike leta 2017, pojavilo rekordno število in večina žensk kandidatk za to predvsem protokolarno funkcijo, ki ima nekaj stvarnih pristojnosti le pri imenovanju članov KPK, Ustavnega sodišča in še nekaterih podobnih institucij. Čeprav je neorenesančna predsedniška palača, katere največji prostor je bil pred preureditvijo v sprejemnico, ki je danes znan kot Kristalna dvorana, kapela, razglašena za kulturni spomenik, pa je nenazadnje predsednik republike Slovenije eden redkih v soseski in Evropi, ki mu ne pripada predsedniška rezidenca, v kateri bi živel za časa svojega mandata, pač pa so vsi dosedanji predsedniki živeli kar po svojih stanovanjih oziroma hišah.      

Kljub v poosamosvojitveni zgodovini države rekordnemu številu kandidatk za prvo predsednico države, pa zaenkrat ni javnomnenjske ankete, ki bi kazala vsaj to, da bi utegnil Borut Pahor v morebitnem drugem krogu predsedniških volitev nasproti sebi imeti protikandidatko in ne kandidata. Glede na kilavo konkurenco moških protikandidatov tako zaenkrat še najbolj kaže županu Kamnika Marjanu Šarcu, ki je kandidiral s podporo politične stranke Lista Marjana Šarca in 3000 podpisi volivcev, saj brez omembe vredne podpore na nacionalnem nivoju zaenkrat ostajata preostala dva protikandidata, in sicer koprski župan Boris Popovič in kandidat predvsem v Mariboru uveljavljenega Gibanja Zedinjena Slovenija Andrej Šiško. Toda tako to gre. Kljub temu da Borutu Pahorju pač ne kaže, da bi utegnil s konkurenco pomesti že v prvem krogu predsedniških volitev 22. oktobra letos, pa tudi tokratna inflacija protikandidatk, vse dokler bo Pahor pobiral predvsem ženske glasove in bodo zanj glasovali tudi volivci njhihovih strank, pač sama po sebi še ne pomeni, da si bo Slovenija tudi dejansko izvolila sploh prvo predsednico republike.   

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem z inflacijo vnaprej na politični neuspeh obsojenih kandidatk na predsedniških volitvah 22. oktobra letos v zobeh poskrbel Tomaž Z.