Iniciativa za dopisni socializem

Drugi redni kongres Iniciative za demokratični socializem prejšnjo soboto v Krškem, v katerem je pred 30 leti potekal tudi eden usodnejših kongresov nekdanje Zveze socialistične mladine Slovenije, se kljub velikim pričakovanjem in političnim špekulacijam vsaj na prvi pogled vendarle ni izkazal za tako zelo prelomnega, kajti članom za za javnost zaprtimi vrati ni uspelo sprejeti nobenih dokončnih odločitev. Tudi uradno namreč drugi redni kongres IDS ni uspel, saj je bil po večurni razpravi o usmeritvi stranke v prihodnosti in nadaljevanju koalicije Združena levica prekinjen zaradi nesklepčnosti.

Kljub temu da so številni posumili, da je bila nesklepčnost na šele drugem rednem kongresu Iniciative za demokratični socializem režirana in organizirana, saj so se že pred kongresom med člani kresala mnenja nasprotnikov in zagovornikov samoukinitve IDS ter oblikovanja skupne stranke Združena levica, Luka Mesec, vršilec dolžnosti koordinatorja stranke, ki ima koordinatorja namesto predsednika, uradno ostaja prepričan, da ta nesklepčnost ni odraz nezaupanja v vodstvo stranke. S tem sicer posredno pritrjuje notranjim kritikom, ki se z njim strinjajo, a dodajajo, da je temu res tako, ker je za nesklepčnost poskrbelo prav vodstvo stranke.       

Luka Mesec sicer pojasnjuje, da so se v vodstvu stranke že vnaprej zavedali, da je bila izbira lokacije za kongres rizična ravno z vidika udeležbe, kar da se je potrdilo že na začetku kongresa, ko so bili sklepčni le za en sam glas, a da se tega faktorja tveganja niso ustrašili, ker imajo kljub ostremu kvorumu ene tretjine vseh članov v IDS izdelane elektronske oblike dopisnega odločanja, preko katerih bodo prišli tako do novih organov stranke kot notranje-politično težko pričakovane odločitve o tem, ali se začnejo pogajati o oblikovanju nove skupne stranke ali nove koalicijske pogodbe, v okviru katere bi Iniciativa za demokratični socializem vendarle ohranila svojo samostojno politično identiteto.

Ne glede na to, da naj bi v IDS v preteklosti izpeljali že več podobnih, dopisnih glasovanj, pa je dejstvo, da stranki ni uspelo izpeljati drugega kongresa, na katerem bi kvorum najmanj ene tretjine članov z neposredno volilno pravico izvolil vsaj nove organe stranke, težko pripisati tako od ljubljanocentričnega pogleda oddaljeni lokaciji kongresa kot ostremu kvorumu sklepčnosti za sprejemanje veljavnih političnih odločitev na njem, brez da bi se pod vprašaj postavile besede iz kongresnega nagovora za še en mandat koordinatorja stranke potegujočega se Luke Meseca. Če bi namreč Iniciativa za demokratični socializem po dveh letih delovanja res postala politična sila, ki uživa zaupanje celotne delavske strani in napredne civilne družbe, in če bi prihodnost res bila tak demokratični socializem, bi bilo pač povsem upravičeno pričakovati, da bo na njen drugi kongres kamorkoli že v Sloveniji pač zlahka prišla zahtevana najmanj ena tretjina članov.     

Toda kot je priznal tudi Luka Mesec, je bila sklepčnost komaj za en sam glas več od potrebnega kvoruma zagotovljena pravzaprav samo na začetku kongresa. Ker je drugi kongres Iniciative za demokratični socializem za nekatere povsem nedemokratično potekal za za javnost zaprtimi vrati, so pričevanja o samem poteku in nivoju komuniciranja okoli različnih idej za prihodnost stranke razklanimi člani IDS skopa. Izvedelo se sicer je, da je bila nesklepčnost po odmoru za kosilo le ena od vnaprej znanih in pripravljenih formalnih nepravilnosti, ki naj bi po potrebi zadostovale za prekinitev kongresa še pred sprejemom kakršnih koli že odločitev, in da je bil nivo razprave pod vsakim nivojem ter da so ob žvižganju in pljuvanju nekajkrat prišli celo na mejo fizičnega obračuna.      

Že hiter pregled spletnih sledi do dopisnega sprejemanja odločitev prekinjenega drugega kongresa Iniciative za demokratični socializem sicer pove, da ni nobenega dvoma, da so in da v ozadju še naprej potekajo ostri frakcijski boji. Uradno plat dogajanja na uradno zaradi nesklepčnosti prekinjenemu drugemu rednemu kongresu Iniciative, pravzaprav za dopisni in ne prav zares demokratični socializem, je namreč podala zgolj frakcija, ki IDS obvladuje na facebook-u, frakcija, ki obvladuje spletno stran demokraticni-socializem.si, pa dogajanje tako na kongresu kot znotraj vodstva stranke ter poslanske skupine Združene levice že od 1. aprila naprej ignorira in bojkotira.

Priložnost, da razkol v IDS preseže ali do končno zapečati, bo tako z institutom dopisnega glasovanja po elektronski pošti po prekinitvi drugega rednega kongresa dobila pasivna večina članov, torej tiste dve tretjini članov, ki pravzaprav so okostje in glavno volilno telo te Iniciative za dopisni socializem in ki se jim do Krškega in na kongres pravzaprav sploh ni ljubilo priti. Toda tako to gre. Ključen konceptualni problem dopisnega glasovanja je povsem identičen kot pri dopisnem šolanju, v katerem se pouk opravlja z dopisovanjem. Tako kot pri šolanju na daljavo je tudi pri glasovanju na daljavo samo po sebi jasno, da ne gre za popolno s fizično prisotnostjo pred učiteljem ali političnimi nasprotniki primerljivo izkušnjo. Ključna razlika stranke IDS od tradicionalnih političnih strank na Slovenskem po drugem uradno zaradi nesklepčnosti prekinjenemu rednemu kongresu tako pač ni več v tem, da članstvo na kongresih odloča z neposredno volilno pravico, pač pa zgolj v tem, da lahko o vsem, torej tudi o novih organih ter sami prihodnosti stranke, glasuje kar dopisno.

Odpoved: Tudi za tokratni N-euro moment sem s po novem Iniciativo za dopisni in ne demokratični socializem v zobeh poskrbel Tomaž Z.