Javni RTV servis kot žrtveno jagnje koalicije

Čeprav naj bi se koalicijski vrh predsednikov SDS, SMC, DeSUS in NSi včeraj med drugim dogovoril tudi za podaljšanje javne razprave o predlogih sprememb in dopolnitev zakonov o medijih, nacionalni Radioteleviziji Slovenija in Slovenski tiskovni agenciji iz pičlih pet dni na običajno zadostnih 60, to zaenkrat ni razvidno iz objav na portalu e-Uprave oziroma E-demokracije, saj je tam še vedno zapisano, da rok za komentiranje zakonskih predlogov poteče danes, 15. julija., prav tako pa se z novico o koalicijsko dogovorjenem podaljšanju javne razprave še na niti enem uradnem kanalu niso uspeli oglasiti z Ministrstva za kulturo, ki o tem odloča kot predlagatelj zadnje medijske reforme, pravzaprav pa proračunskega varčevanja na račun obsega in kakovosti prihodnjega delovanja nacionalne RTV. Danes so se sicer v protest proti načrtovanim posegom na javni tok denarja za medijsko področje nasploh in še posebej zaradi poskusov rušenja finančne stabilnosti RTV Slovenija in avtonomnosti vodstva, direktorja in odgovornega urednika Slovenske tiskovne agencije, najprej na Trgu republike pred državnim zborom zbrali protestniki, pol ure kasneje ob 15. uri pa so se na 22. nujni seji z edino točko dnevnega reda »Napovedane spremembe zakona o Radioteleviziji Slovenija« skupaj s povabljenimi gosti zbrali še člani državnozborskega Odbora za kulturo.

Čeprav v paketu zakonskih sprememb, ki so ga brez vsake pomoči zunanjih strokovnjakov, predstavnikov stroke, medijskih interesnih združenj ali novinarskih društev oziroma sindikatov očitno na hitro in od doma zmogli sestaviti na Direktoratu za medije Ministrstva za kulturo, katerega vršilec dolžnosti generalnega direktorja Ivan Oven je sicer v medijskih nastopih edini potrdil, da se javna razprava o vseh treh predlogih medijske zakonodaje podaljšuje, ne gre le za nacionalno Radiotelevizijo, saj se med drugim še posebej skrbno poenostavljajo tudi zakonsko določeni pogoji za imenovanje in razreševanje generalnega direktorja in odgovornega urednika nacionalne tiskovne agencije, kdo ve, zakaj pa se s posebno spet na uporabnika televizijskih operaterjev preloženo dajatvijo ustanavlja predvidoma več milijonov evrov vreden sklad, do katerega bi lahko zaenkrat dostopala ena sama prekmurska, po statusu posebnega pomena nepridobitna televizija, pa se le ni moč izogniti vtisu, da gre predvsem za kazen za nacionalno Radiotelevizijo.

RTV Slovenija je sicer v skladu z novelami medijske zakonodaje, kot ga v slovenski politični prostor in potrditev tretje koalicije in vlade Janeza Janše ponuja Ministrstvo za kulturo že videno trajno uspešnega reformatorja tako nacionalne RTV kot medijskega prostora nasploh Vaska Simonitija, v skladu z izhodišči predlaganega preusmerjanja sredstev iz RTV naročnine za delovanje javne službe Slovenske tiskovne agencije in za uresničevanje javnega interesa na področju medijev oziroma bodoče medijske razpise, vsaj v povsem neposrednem finančnem smislu edina zares prizadeta, saj se v skladu s predstavljenimi številkami sredstva za vse preostale medije pravzaprav povečujejo, toda ne na račun državnega proračuna, ampak zgolj in edino na račun financiranja in delovanja RTV Slovenija.

Zakon Slovensko tiskovno agencijo, ki je osrednji novičarski vir informacij za medije v Republiki Sloveniji in tujini, ohranja kot javno službo, s spremenjenim virom financiranja iz naslova treh odstotkov prispevka za RTV naročnino pa bi državni proračun prihranil v sprejetih proračunih za leti 2020 in 2021 že zagotovljena sredstva na proračunski postavki Urada vlade RS za komuniciranje v višini dobrih štirih milijonov evrov. Ker so trije odstotki RTV prispevka za leto 2019 znašali 2,87 milijona evrov, bi STA iz naslova novega vira financiranja na račun delovanja RTV Slovenija pridobila celo cca. 800.000 evrov več javnih sredstev letno, za manjši obseg dejavnosti javne službe, saj bi bile v skladu z novelo zakona o STA iz nje v tržno prestavljene dejavnosti objavljanje besedil radijskih novic, prirejenih za objavo v radijskem mediju; objavljanje avtorsko zaščitenih fotografij o najpomembnejših dogodkih in objavljanje videoklipov z novinarskih konferenc, skupaj z magnetogramom.

Predlog novele zakona o RTV Slovenija tako nedvomno prinaša pozitivne finančne posledice tako za državni proračun, kot ob STA tudi za javno financiranje drugih medijev oziroma javnega interesa na področju medijev, za kar bi v skladu z načrti Ministrstva za kulturo in kadrov iz kvote SDS namenili naslednjih pet odstotkov RTV prispevka. Skupaj določenih osem odstotkov RTV prispevka, ki je bil zbran v preteklem letu 2019, namreč nanese na 7,66 milijona evrov, kar je pač več, kot je slabih pet milijonov evrov, ki jih bi naj v prihodnjih dveh letih prihranil državni proračun Ministrstva za kulturo na postavkah Izvajanje zakona o medijih, Medijska pismenost in Programske vsebine in razvoj tehnološke infrastrukture za senzorno ovirane ter štiri že rezervirane milijone za STA iz proračuna Urada vlade za komuniciranje. Toda tako to gre. Ker praktično vsi, razen žrtvenega jagnjeta RTV Slovenija, ki bo to čisto mogoče še postala, da se ohrani pri življenju ta nenačelna tretja koalicija in vlada Janeza Janše, s predlaganimi spremembami pravzaprav pridobijo, je računica predlagateljev iz vrst SDS jasna, toda taktika finančne palice za RTV in obljubljeni korenček za vse preostale, se ji glede na vsa nasprotovanja načrtovani komercializaciji in trivializaciji vsebin in načina dela nacionalne radiotelevizije in tiskovne agencije v domači in mednarodni javnosti zaenkrat še pač ne obrestuje.

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem z usodo Radiotelevizije Slovenija kot žrtvenega jagnjeta medijske reforme Vaska Simonitija in obstoja tretje koalicije ter vlade Janeza Janše v zobeh poskrbel Tomaž Z.