Je sladka pijača lahko človekova pravica?

Kljub temu da bo marsikateri drug, sinoči na koalicijskem vrhu z ministrom za finance Dušanom Mramorjem usklajeni ukrep o spremembah proračuna države Slovenije v letu 2015, bolj usodno zaznamoval vsakdanje življenje na danes po res dolgo časa ponovno tudi iz perspektive ljubljanske kotline nadvse sončni strani Alp, so na Svetovni dan človekovih pravic iz poslanskih skupin koalicije in Vlade Mira Cerarja drug za drugim sporočali, kako velika zmaga za slovensko demokracijo da je skupna odločitev koalicije in Vlade o umiku sprva predvidenega dodatnega davka oziroma trošarine za sladke pijače. Deloma je ta odločitev oziroma odstop od načrtovane dodatne trošarine na sladke pijače na Slovenskem do tako zelo velike javne pozornosti prišla zaradi nasprotovanj v močno korporativno Zbornico združenih gospodarstvenikov. Še bolj pa bo držalo, da je temu tako, ker koalicija in Vlada zaenkrat še ne razkrivata, kje bosta znotraj domnevno usklajenega državnega proračuna za leto 2015 našli potrebne prihranke in dodatne prihodke v državno blagajno.

Kot je sicer sinoči zbranim na koalicijskem vrhu prav po profesorsko suhoparno obrazložil finančni minister Dušan Mramor, je še sprejemljiv proračunski primanjkljaj v letu 2015 lahko 1,2 milijarde evrov oziroma 2,7 odstotka bruto domačega proizvoda BDP. Toda za tak negativni javno-finančni bilančni dosežek države ob koncu leta 2015 bo potrebno prihodke v državno blagajno povečati za več kot sto milijonov evrov, odhodke pa oklestiti kar za šestkrat več oziroma 600 milijonov evrov. Ker sta se sicer finančni minister in Vlada od dodatne trošarine na sladke pijače nadejala pičlih 4,7 milijonov evrov dodatnih prihodkov na leto, je samo po sebi jasno, da umik tega ukrepa za konsolidacijo javnih financ domače države niti ni kaj posebej usodnega, pa čeprav nas na današnji dan v nasprotno malo da ne brez izjem drug za drugim prepričujejo predstavniki tako koalicijskih kot opozicijskih poslanskih skupin.

a gre pri umiku dodatne trošarine na sladke pijače pravzaprav kar za veliko zmago in krepitev parlamentarne demokracije v Sloveniji, je tako danes na svetovni dan človekovih pravic ocenil vodja poslanske skupine Demokratične stranke upokojencev Slovenije Franc Jurša. Proti novim selektivnim davkom, ki dodatno nesorazmerno obremenjujejo domače očitno zgolj na trgu zdravju preverljivo škodljivih sladkih pijač konkurenčno gospodarstvo, pa se je v imenu Socialnih demokratov zavzel tudi vodja poslanske skupine SD Matjaž Han. Vlado in koalicijo pri umiku dodatne trošarine na sladke pijače podpira tudi opozicijska Nova Slovenija, ki se je tovrstnim koalicijskim načrtom nameravala še to popoldne upreti na sicer že odpovedani nujni seji treh za to področje vsaj malo pristojnih parlamentarnih odborov. Vodja ta čas pač največje poslanske skupine SMC Simona Kustec Lipicer pa je dodatno pojasnila, da je skupna odločitev o umiku predloga posebne trošarine za sladke pijače iz nabora ukrepov v okviru sprememb proračuna 2015 posledica skrbnega tehtanja stroškov in širše družbene koristi tega ukrepa.

Kot je sicer to v Republiki Sloveniji že vsakdanje, takšni politični odločitvi oziroma umiku dodatne trošarine na sladke pijače ostro in argumentirano s podatki ter raziskavami nasprotujejo v domačih strokovnih krogih. Ker preveč sladkih pijač že zdavnaj povsem neizpodbitno znanstveno dokazano škodi zdravju, pripomore k debelosti in razvoju z njo povezanih kroničnih bolezni ter hitrejšemu staranju, dodaten davek na sladke pijače pozna že 10 drugih evropskih držav. Tako so na Finskem od leta 2011 posebej obdavčene sladkarije, čokolada, izdelki iz kakava, sladoled in sladoledne lučke. Od septembra 2011 je davek na vrsto izdelkov, kot so sladke in energijske pijače, pred-pakirane sladke izdelke ter slane prigrizke, kot je čips, dvignila tudi Madžarska. V Franciji pa od leta 2012 velja davek na vse pijače z dodanim sladkorjem ali umetnimi sladili, lani pa so francoski poslanci potrdili še nov davek na energijske pijače.

Morebitna odločitev v Državni zbor tega mandata izvoljenih predstavnikov domačega vse bolj obubožanega in brezpravnega ljudstva, da dodaten davek na sladke pijače podprejo, tako sploh ne bi bila tako zelo ne-evropska. Nenazadnje po sladkih pijačah glede na vseevropske raziskave redno posega kar 40 odstotkov mladih v Sloveniji, leta 2010 pa so denimo bili slovenski 11- letniki na lestvici popitih sladkih pijač v Evropi drugi. Kljub temu da v zadnjih letih prodaja sladkih pijač v Sloveniji že vztrajno upada, pa so posledice prekomernega uživanja sladkorja in z njim povezanim razvojem sladkorne bolezni tipa dva stalnica. To kronično vrsto bolezni ima namreč v Sloveniji ta čas po besedah predstojnika kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni interne klinike Andreja Janeža že več kot 140.000 ljudi. Kardiolog in predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije Matej Cevc pa umik dodatnih trošarin na sladke pijače obžaluje, ker se na interni kliniki dnevno ukvarjajo z denimo amputacijami okončin kot enim od najbolj kroničnih zapletov prav zaradi sladkorne bolezni.

Toda kljub temu da stroka na Slovenskem upa, da zamisli o uvedbi tovrstnih trošarin vsaj v prihodnjih letih ne bodo zamrle, pa je politika pri koritih izvršne in zakonodajne oblasti s posameznimi opozicijskimi strankami vred tudi tokrat njihova opozorila ter z mednarodnimi znanstvenimi raziskavami podprte argumente gladko preslišala in se še enkrat spet priklonila gospodarstvu oziroma kapitalu. Proizvajalci sladkih pijač, ki v svojih kar se le da avtomatiziranih proizvodnih procesih na Slovenskem trenutno zaposlujejo pičlih 1000 ljudi, so sicer javno zagrozili, da bodo ob dodatnih dajatvah na zdravju škodljive sladke pijače primorani odpuščati in seliti proizvodnjo iz Slovenije, s čimer pa se samo po sebi ponovno postavlja osnovno strateško vprašanje, kakšno proizvodnjo si v Sloveniji pravzaprav sploh želimo imeti in podpirati?

Pravzaprav pa si je ob na današnji svetovni dan vse bolj izginjajočih se človekovih pravic uradno objavljeni novici, da v Republiki Sloveniji za razliko od 10-ih drugih evropskih držav po volji trenutne koalicije in vlade Mira Cerarja dodatnih trošarin na zdravju škodljivih sladkih pijačah ne bo, še nekoliko bolj nujno zastaviti vprašanje, kakšne in čigave politike pravzaprav potrebujemo? Toda tako to gre. Dejstvo, da dodatne obdavčitve sladkih pijač v proračunu države za leto 2015 ne bo, samo po sebi pač nič ne pripomore k krepitvi in več parlamentarne demokracije v Sloveniji. Pove pa, da večino v Državnem zboru tudi ta čas pač ne sestavljajo predstavniki ljudstva, ampak predvsem raznoraznih korporativnih in kapitalskih interesov.

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem z dejstvom, da pravica do nakupa zdravju škodljive sladke pijače ni in ne more biti človekova pravica, v zobeh poskrbel Tomaž Z.