Kaj je narobe z zaposlovanjem upokojencev?

Iz domače podružnice globalno najbolj znane verige hitre nehrane so sporočili, da bodo v začetku januarja v nekaterih svojih restavracijah zaposlili prve upokojence. Res da za začetek samo 4, toda kljub temu projekt občasnega dela upokojencev v McDonald's Slovenija predstavljajo kot del trajnostnega delovanja v lokalnem okolju, s katerim želijo upokojencem dati priložnost, da znova vstopijo na trg dela in da nekaj malega tudi dodatno zaslužijo. Občasno ali začasno delo sicer upokojencem na Slovenskem od 1. julija 2013 omogoča novela Zakona o urejanju trga dela, gre pa za enega od ukrepov dokumenta Starejši in trg dela v Sloveniji, s katerimi Ministrstvo za delo želi izboljšati razmere na trgu dela, spodbuditi zaposlovanje starejših delavcev in doseči, da bi ti ostali dalj časa zaposleni.

Pospeševanje zaposlovanja starejših sicer ni nekaj, kar bi kot strukturni neoliberalni ukrep zraslo na domačem zeljniku, pač pa ga po diktatu Svetovne banke in Mednarodnega ndenarnega sklada že uvajajo številne države po svetu in Evropski Uniji. Nenazadnje se tako Evropa kot Slovenija pospešeno starata. Do leta 2060 bi naj bilo po napovedih evropskega statističnega urada Eurostat na domačih tleh starejših od 64 let že več kot tretjina prebivalstva, zdaj jih je denimo ena petina, delež delovno sposobnih prebivalcev pa se bo iz zdajšnjih slabih dveh tretjin do leta 2060 znižal na zgolj še polovico prebivalstva. Ob podaljšani pričakovani življenjski dobi Slovencev pa demografe dodatno nejevolji še znižana rodnost, ki je v zadnjih 50 letih upadla iz 18 otrok na 1000 prebivalcev na današnjih 10 otrok na 1000 prebivalcev letno.

Slovenija ima sicer že tako ali tako tudi eno najnižjih stopenj delovne aktivnosti starejših od 55 do 64 let v Evropski UNiji, kar je samo po sebi dodaten povod za uvajanje ukrepov za zaposlovanje upokojencev, ki jih snujejo na Minsitrstvu za delo, pa tudi družino, socialne zadeve in celo enake možnosti. Če je tako lani evropsko povprečje zaposlenih starejših znašalo 53,3 odstotka, je bilo lani na Slovenskem delovno aktivnih zgolj 36,6 odstotka oseb starih od 55 do 64 let, kar le nekako samo po sebi po korporativno kapitalistični logiki pomeni, da se prav med upokojenci skriva domača armada rezervne delovne sile.

Ne glede na to, da tudi domači birokrati in kapitalisti ugotavljajo, da so starejši delavci v skladu z obstoječo delovno-pravno zakonodajo preprosto predragi, saj naj bi bili za delodajalca zaradi zakonsko obveznega dodatka na delovno dobo dražji tudi za 15 odstotkov od mlajših zaposlenih, pa se tudi nova oblika občasnega in začasnega dela za upokojence, ki jo je prinesla reforma trga dela, v praksi ni kaj posebej obnesla. V letu 2015 naj bi tako začasno ali občasno delo opravljalo le slabih 5 tisoč upokojencev, pretežno pa slabše plačana dela v dejavnosti cestnega in tovornega prometa, v restavracijah in gostilnah ter pri strežbi pijač.

Da gre pri občasnem ali začasnem delu upokojencev predvsem za nižje plačana fizična dela, pa je sicer še najbolj zaslužna prav zakonodaja, s katero bi se naj na Slovenskem skušalo spodbuditi zaposlovanje upokojencev. V zvezi z začasnim delom in zaposlovanjem upokojencev je namreč potrebno upoštevati zakonske omejitve, ki se nanašajo na najnižjo urno postavko v višini 4,20 evra bruto, dovoljeno število ur opravljenega začasnega ali občasnega dela, ki je največ 60 ur v koledarskem mesecu, ter maksimalno višino bruto letnega dohodka posameznega upokojenca, ki ne sme biti večji od 6300 eurov.

Omejitve in številke, do katerih pridemo preko njih, pa pokažejo, zakaj se občasno ali začasno delo upokojencev na Slovenskem pravzaprav še ni in tudi ne bo prav zares prijelo ne glede na aktualno PR kampanjo McDonaldsa, ki bo v imenu trajnostnega delovanja v lokalnem okolju delo zagotovil 4 upokojencem. Hipotetično bi lahko posamezen upokojence ali upokojenka na mesec prišel do 525 evrov bruto dodatnega zaslužka. Toda če se ga plača po minimačlni urni postavki 4,20 evrov bruto, lahko na letni ravni pride le do 3024 evrov bruto dodatnega zaslužka, kar pa je potem že nekoliko bolj skromnih dodatnih 250 evrov bruto. Toda tako to gre. Občasno ali začasno delo upokojencev se pravzaprav ne splača tako delodajalcem kot upokojencem, razen tistim, katerih prihodki iz naslova pokojnine ne zadoščajo za golo preživetje in so v občasno dodatno delo preprosto primorani. Toda tako to gre. Zaposlovanje upokojencev je z vsako zdravorazumsko logiko, po kateri gre pač za ljudi, ki so eno delovno dobo že oddelali, preprosto skregano.

Odpoved Tudi za tokratni N-euro moment sem z zaposlovanjem upokojencev kot korporativno trajnostnim delovanjem v lokalnem okolju nič več socialne domače države v zobeh poskrbel Tomaž Z. Pa srečno!